Madžarski energetski velikan Mol bo 56-odstotni delež v srbski Naftni industriji Srbije (NIS) pridobil za kupnino v višini med 900 milijoni in eno milijardo evrov, je izjavil srbski predsednik Aleksandar Vučić. S tem je zavrnil navedbe, da naj bi bila vrednost transakcije bistveno višja, in jih označil za nerealne.
Mol je pred tednom dni z rusko družbo Gazprom Neft podpisal glavne določbe zavezujočega okvirnega sporazuma o odkupu 56,15-odstotnega deleža v NIS. Strani načrtujeta podpis dokončne kupoprodajne pogodbe do 31. marca letos, kar bi pomenilo pomemben premik v lastniški strukturi enega ključnih energetskih podjetij v Srbiji.
Nižja cena od špekulacij
Vučić je v intervjuju za Blic TV poudaril, da so ocene, po katerih naj bi Mol za delež plačal med 1,7 in 2,5 milijarde evrov, povsem zgrešene. Po njegovih besedah realna vrednost transakcije odraža tako tržne razmere kot tudi specifičen položaj NIS, ki se je znašel pod pritiskom sankcij zaradi ruskega lastništva.
Ob tem je razkril, da je bila Srbija sama pripravljena zagotoviti več kot dve milijardi evrov za odkup ruskega deleža, vendar ruska stran v to ni privolila. Razloge za takšno odločitev je označil kot jasne in razumljive, vendar jih zaradi zaščite interesov Srbije ni želel podrobneje komentirati. Dodal je, da jih težko označi kot prijateljske.
Sankcije in začasno ameriško dovoljenje
NIS je zaradi ruskega lastništva že od oktobra lani pod ameriškimi sankcijami. Ob predstavitvi predhodnega dogovora med Gazprom Neftom in Molom je družba zaprosila za podaljšanje posebnega dovoljenja za poslovanje, ki bi se sicer izteklo konec prejšnjega tedna.
Urad za nadzor nad tujim premoženjem pri ameriškem ministrstvu za finance (Office of Foreign Assets Control) je dovoljenje podaljšal do 20. februarja. V spremnem pismu je navedel, da transakcije ne smejo vključevati ameriških subjektov ali finančnega sistema ZDA ter nobenega drugega sankcioniranega subjekta, razen samega NIS.
Nafta ponovno stekla po Jadranskem naftovodu
Pomemben operativni vidik predstavlja tudi oskrba Srbije z nafto. Hrvaški Jadranski naftovod (Janaf), ki pokriva približno 95 odstotkov potreb srbskega trga, je v soboto sporočil, da je v sodelovanju s hrvaško vlado pridobil licenco za nadaljevanje transporta surove nafte do rafinerije v Pančevu, prav tako do 20. februarja.
Dobava je bila prekinjena po uvedbi sankcij oktobra lani, v sredini januarja pa je nafta znova stekla po naftovodu. To je za Srbijo ključno, saj morebitni daljši izpad dobav predstavlja resno tveganje za energetsko varnost države.
Preberite več:
Prodaja večinskega deleža NIS Molu bi pomenila pomemben energetski in politični prelom za Srbijo. Umik ruskega kapitala iz ene najpomembnejših strateških družb bi lahko olajšal odnose z Zahodom, hkrati pa odprl nova vprašanja glede dolgoročne vloge Madžarske in širše srednjeevropske energetske arhitekture v regiji. Transakcija zato presega zgolj finančni okvir in ima izrazite geopolitične razsežnosti.
