Wall Street in Evropa v sredo v zelenem ob Trumpovem mirovnem načrtu, a nočni udari po Isfahanu že brišejo dobičke in nafta spet raste

Rast v sredo na Wall Streetu in evropskih borzah je trajala natanko en trgovalni dan. Indeks S&P 500 je v sredo pridobil 0,54 % in končal pri 6.591,90 točke, Dow Jones je napredoval za 305 točk na 46.429,49, Nasdaq pa za 0,77 % na 21.929,83 točke, kot poroča CNBC. V četrtek zjutraj so terminske pogodbe na vse tri ameriške indekse že v rdečem, z 0,3-odstotnim upadom, azijski indeks MSCI Asia Pacific pa je izgubil odstotek vrednosti, kot navaja Bloomberg.

Obrat je sprožila izraelska vojska, ki je v noči na četrtek sporočila, da je zaključila obsežen val udarov po Isfahanu in ciljala na infrastrukturo iranskega režima na več lokacijah, poroča indijska tiskovna agencija ANI. Izraelsko letalstvo je v Teheranu napadlo proizvodne obrate za zračno in pomorsko orožje ter obrambne sisteme. Iran je medtem zavračal kakršne koli pogovore z Washingtonom. Poluradna agencija Fars je ameriški 15-točkovni mirovni načrt, ki ga je posredoval Pakistan, označila za neizvedljivega in nelogičnega v trenutni fazi spopada.

Ta vzorec se na trgih ponavlja že tretji teden zapored. Vsaka diplomatska indikacija sproži rast, vsak nov val udarov jo pobriše. V ponedeljek, 23. marca, je Trumpova napoved “zelo dobrih in produktivnih pogovorov” z Iranom pognala Dow Jones za 631 točk navzgor. V torek je trg izgubil skoraj vse, ko so cene nafte znova poskočile. V sredo je 15-točkovni načrt za premirje, ki ga je prvi objavil New York Times, spet pognal indekse v zeleno. V četrtek je isfahanski napad vse postavil pod vprašaj. Kot je za Bloomberg izjavil Christophe Boucher, direktor naložb pri ABN Amro Investment Solutions, algoritemsko trgovanje, ki reagira na ključne besede “mir”, “pogajanja” in “premirje”, še krepi te nihaje.

Evropski trgi so v sredo na iste novice odgovorili še močneje. Široki evropski indeks STOXX 600 je pridobil 1,41 %, kot poroča Euronews. Nemška borza je z 1,78-odstotnim skokom DAX vodila rast, sledila je Italija z 1,65-odstotnim napredovanjem FTSE MIB, pariški CAC 40 se je okrepil za 1,51 %, londonski FTSE 100 pa za 1,42 % na 10.106 točk. Edini sektor v rdečem so bile naftne in plinske družbe, kjer so nižje cene surove nafte stisnile marže. Četrtkovo jutro z novimi udari po Isfahanu že postavlja pod vprašaj vzdržnost teh dobičkov.

Cena nafte Brent, ki je najpomembnejši termometer tega konflikta, v zadnjem tednu odslikava isti vzorec nihanja. V sredo se je pocenila za 2,2 % na 102,22 dolarja za sodček, junijska pogodba pa je končala pri 97,26 dolarja, kot navaja agencija AP. Četrtkovi podatki portala Investing.com jo postavljajo pri 96,68 dolarja z razponom med 93,45 in 97,55 dolarja. A od začetka konflikta konec februarja je Brent nihala med 80 in 119 dolarji za sodček, kar je razpon, ki ga finančni trgi niso doživeli od leta 2008.

Analitiki Goldman Sachs, ki jih v posebnem poročilu citira CNBC, opozarjajo, da cene nafte ne odsevajo temeljnega razmerja ponudbe in povpraševanja, temveč geopolitično premijo za tveganje. Sopredsednik globalne raziskave surovin Daan Struyven ocenjuje, da je motnja iranskih dobav, merjena po deležu v svetovni ponudbi, največja v zadnjih desetletjih. Mednarodna agencija za energijo (IEA) v marčevskem poročilu o naftnem trgu navaja, da je svetovna ponudba nafte v marcu upadla za osem milijonov sodčkov dnevno, napoved rasti svetovnega povpraševanja pa je znižala za 210.000 sodčkov na 640.000 sodčkov dnevno za leto 2026. Bazični scenarij Goldman Sachs predvideva postopno normalizacijo pretoka skozi Hormuško ožino od aprila naprej v obdobju štirih tednov, a to predpostavlja diplomatski preboj, ki ga zaenkrat ni na obzorju.

Zlato, ki ga je, po podatkih AP, rast v sredo spet dvignila za 3,4 % na 4.552,30 dolarja za unčo, ostaja ujeto med povpraševanjem po varnem zatočišču in vse višjimi donosi ameriških obveznic, ki zmanjšujejo privlačnost neobrestovane kovine. Od rekordnih 5.400 dolarjev z začetka marca je plemenita kovina izgubila skoraj petino vrednosti. Kot navaja CBS News, je bila cena 25. marca 4.560,13 dolarja. Srebro se je po podatkih Fortuneja trgovalo pri 72,60 dolarja zjutraj, spotna cena pa je čez dan zrasla na 73,94 dolarja.

Občutljivost trgov na vsako novico z Bližnjega vzhoda je neposredno povezana s svežo makroekonomsko sliko. Ameriški urad za statistiko dela je v sredo objavil, da so uvozne cene v februarju poskočile za 1,3 %, kar je največja mesečna rast od marca 2022 in občutno več od pričakovanih 0,5 %. Izvozne cene so na letni ravni zrasle za 3,5 %, kar je najvišja stopnja od oktobra 2022. Ti podatki potrjujejo, da se inflacijski pritiski iz energetskega šoka že prelivajo v širšo ekonomijo, še preden so se marčevske cene nafte v celoti prelile v cene blaga.

Donos desetletnih ameriških državnih obveznic je v sredo sicer upadel na 4,32 % s 4,39 % dan prej, a ostaja občutno nad 3,97 %, kolikor je znašal tik pred začetkom vojaških operacij konec februarja. V teh razmerah se množijo ocene verjetnosti recesije. Po podatkih CNBC model Moody’s Analytics napoveduje 48,6-odstotno verjetnost recesije v naslednjih dvanajstih mesecih, Goldman Sachs jo ocenjuje na 30 %, EY Parthenon na 40 %, Wilmington Trust pa na 45 %. V normalnih razmerah ta verjetnost znaša približno 20 %. Trg obveznic torej že vračunava scenarij, v katerem Fed ne more znižati obrestnih mer, čeprav se gospodarska rast upočasnjuje.

Vmes so se na Wall Streetu vrstile tudi korporativne novice, ki so v normalnem tednu prevladovale na naslovnicah, v vojnem času pa so ostale v ozadju. Britanski Arm Holdings je poskočil za 16,4 %, potem ko je na dogodku v San Franciscu predstavil AGI CPU, svoj prvi lastni čip za podatkovne centre, kot poroča CNBC. Intel in AMD sta oba pridobila več kot 7 % po napovedih višjih cen procesorjev. Farmacevtski velikan Merck je napovedal prevzem onkološke družbe Terns Pharmaceuticals v vrednosti 6,7 milijarde dolarjev. Letalski prevoznik JetBlue je poskočil za 13,4 % po poročilih, da je najel svetovalce za proučitev strateških možnosti, vključno z morebitno prodajo.

Vodja Mednarodne agencije za atomsko energijo Rafael Grossi je za italijanski časnik Corriere della Sera izjavil, da bi se pogovori med ZDA in Iranom lahko začeli že ta konec tedna v Islamabadu. Če so te napovedi točne, bi naftni trg lahko preskočil navzdol, delniški trgi pa navzgor. A tedni borznega trgovanja po začetku iranskega konflikta potrjujejo, da bo vsak odboj na diplomatske novice ostal krhek, dokler se iz Hormuške ožine ne premakne prvi tanker brez oviranja.