Wall Street in Evropa zabeležili najboljši dan v letu, a Hormuško ožino so preplule samo tri ladje

Trgi so se v sredo obnašali, kot da je vojna končana. Dow Jones je pridobil 1.325 točk, EasyJet in TUI sta v Evropi poskočila za deset odstotkov, polprevodniški ASML za skoraj devet, nafta WTI pa je v enem dnevu izgubila 16 odstotkov in se prvič po šestih tednih vrnila pod 95 dolarjev za sodček. Bil je največji enodnevni padec cen nafte od aprila 2020, ko je svet ob pandemiji ostal brez povpraševanja.

Evforijo je še istega dne zamajal iranski predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf, ki je dejal, da so Združene države dvotedensko premirje, o katerem smo poročali včeraj, že kršile, saj je Izrael nadaljeval z udari po Libanonu. Po podatkih agencije Bloomberg so v sredo Hormuško ožino preplule le tri ladje, več kot 800 plovil pa ostaja ujetih v Perzijskem zalivu. Brezpilotni letalnik je zadel savdski naftovod East-West, edino večjo obhodno pot do Rdečega morja, iranska tiskovna agencija Fars pa je poročala, da je po libanonskem napadu prehod tankerjev znova ustavljen. In na fizičnem trgu, kjer rafinerije dejansko kupujejo nafto za takojšnjo dostavo, so se po podatkih portala investingLive ameriške pošiljke v Evropi v sredo prodajale z 18 do 20 dolarji premije nad referenčno ceno. Kupci so za resnične sodčke odštevali več kot 150 dolarjev, medtem ko so na zaslonu terminala svetile številke pod sto.

Terminski trg, na katerem prevladujejo skladi in algoritmi, je na novico odreagiral takoj. Dvotedensko premirje, ki ga je Trump sprejel pozno v torek zvečer po posredovanju pakistanskega premierja Shehbaza Sharifa, je bilo dovolj močan signal, da so vlagatelji začeli množično zapirati obrambne pozicije in se vračati v panoge, ki jih je vojna najbolj prizadela. Potovalne delnice so v Evropi poskočile za 7,1 odstotka, industrijske za 6,6, gradbeništvo za 6,2. Delta Air Lines je na Wall Streetu po objavi četrtletnih rezultatov pridobila šest odstotkov. Vseevropski indeks STOXX 600 je dan končal 3,7 odstotka višje, kar je bil po navedbah agencije Bloomberg njegov najboljši dan po aprilu 2025. Nemški DAX je pridobil 4,8 odstotka, britanski FTSE 100 2,5.

Na fizičnem trgu pa primanjkljaj ostaja. Šest tednov zaprtja Hormuške ožine je izpraznilo zaloge, preusmerilo logistične poti in prisililo rafinerije v Aziji, da tekmujejo za vsak razpoložljiv tovor. Tudi če Iran ožino v prihodnjih dneh delno odpre, kot je napovedal, bo pretok potekal pod nadzorom iranskih oboroženih sil, po omejenem režimu, ki ne more čez noč nadomestiti predvojnega pretoka. V normalnih razmerah ožino dnevno prepluje 135 ladij.

Na Wall Streetu se je dan končal v zelenem, čeprav so indeksi proti koncu trgovanja oddali del dobičkov po Ghalibafovih izjavah. S&P 500 je pridobil 2,51 odstotka, na 6.782,81, in se prvič po dveh tednih vrnil nad 200-dnevno drseče povprečje. Nasdaq Composite je napredoval za 2,80 odstotka, na 22.635 točk. Polprevodniški sektor je doživel enega najmočnejših dni v letu, potem ko so analitiki Goldman Sachsa v poročilu, ki ga navaja Bloomberg, zapisali, da so vrednotenja tehnoloških delnic glede na pričakovano rast dobičkov padla pod raven širšega trga. ASML je v Evropi pridobil 8,7 odstotka, Applied Materials 8,9, Meta 6,5, Amazon 3,4 odstotka.

Edini sektor v rdečem so bile energetske delnice. Shell je v Londonu izgubil 4,7 odstotka, čeprav je objavil, da so bili dobički iz trgovanja z nafto v prvem četrtletju “znatno višji.” BP, TotalEnergies in Equinor so po podatkih agencije Reuters izgubili med šest in 12 odstotkov. Trgi pač stavijo, da bo cenejša nafta zmanjšala prihodke proizvajalcev, čeprav je pot do normalnih razmer še dolga, sploh za Shell, ki je priznal padec proizvodnje utekočinjenega plina na 880.000 do 920.000 sodčkov ekvivalenta z 948.000 v zadnjem četrtletju 2025.

Ed Yardeni iz Yardeni Research je v sredo znižal verjetnost ameriške recesije s 35 na 20 odstotkov, a obenem zapisal, da je “dvotedenska prekinitev ognja še daleč od rešitve.” Indeks volatilnosti VIX je padel na 21 točk s 27 dan prej, donosnost desetletne ameriške državne obveznice je upadla za deset bazičnih točk, na 4,24 odstotka. Zlato je kljub vračanju optimizma na delniške trge pridobilo in se giblje okrog 4.765 dolarjev za unčo.

Danes, v četrtek, se WTI giblje okrog 97 dolarjev, Brent pa pri 94 do 97. Prvi krog pogovorov med Washingtonom in Teheranom je predviden za petek v Islamabadu. Še pred tem pa bo popoldne objavljen marčevski podatek o inflaciji v Združenih državah. Če bo višji od pričakovanj, bo to prvi neposreden dokaz, da se je energetski šok prelil v širši koš cen, evforija od srede pa bi lahko hitro splahnela.