Wall Street praznuje Dow pri 50.000, a račun za 630 milijard šele prihaja

Wall Street je enega najbolj kaotičnih tednov v zadnjem letu zaključil z nasprotji, ki jih je težko spraviti v eno zgodbo. Dow Jones Industrial Average je v petek pridobil 1.207 točk oziroma 2,47 odstotka in prvič v svoji zgodovini prebil mejo 50.000 točk. Trgovci na newyorški borzi so si nadeli slavnostne kape, predsednik Trump pa se je na družbenih omrežjih pohvalil z dosežkom. Toda indeks S&P 500 je isti teden zaključil z 0,1-odstotnim padcem, Nasdaq pa z 1,8-odstotno izgubo. Rekord enega indeksa in izguba drugega v istem tednu povesta več o stanju trgov kot katerakoli posamezna številka. Podatke zbira Trading Economics.

Razprodaja, ki je zaznamovala dneve pred petkovim odbojem, se je začela v programski opremi. Sklad iShares Expanded Tech-Software Sector ETF je od začetka leta izgubil več kot 24 odstotkov vrednosti; samo ta teden več kot devet odstotkov. Kot poroča CNN, je padec sprožila objava zagonskega podjetja Anthropic, ki je predstavilo orodja umetne inteligence za pravno in finančno panogo. Vlagatelji so v tem prepoznali neposredno grožnjo poslovnim modelom specializirane programske opreme. Jim Reid, vodja globalnih makro raziskav pri Deutsche Bank, je v komentarju zapisal, da se je trg premaknil od prepričanja, da je “vsaka tehnološka delnica zmagovalka”, k surovemu ločevanju zmagovalcev od poražencev.

Neposredni sprožilec četrtkovega padca so bili Amazonovi rezultati. Po poročanju CNBC je dobiček na delnico znašal 1,95 dolarja, cent pod pričakovanji. Toda trg ni reagiral na zgrešeni cent, temveč na napoved, da bo Amazon letos v infrastrukturo umetne inteligence vložil 200 milijard dolarjev, kar je več kot 50 milijard nad konsenzom analitikov po podatkih FactSet. Direktor Andy Jassy je dejal, da se kapacitete “monetizirajo takoj, ko jih namestimo”. Trg mu ni verjel. Delnica je izgubila okoli osem odstotkov.

Amazon ni sam. S&P Global ocenjuje, da bodo štirje veliki oblačni ponudniki, Amazon, Microsoft, Alphabet in Meta, letos skupaj vložili več kot 630 milijard dolarjev. Kot je pripomnil portal Quartz, Wall Street podjetij ne ocenjuje več po tem, ali zmorejo objaviti visoke številke, temveč po tem, ali znajo pojasniti, zakaj so visoke številke vredne še višjih računov.

Petkovo okrevanje je vodil polprevodniški sektor. Indeks PHLX Semiconductor je poskočil za 5,7 odstotka, Nvidia je pridobila osem odstotkov, Broadcom in AMD pa vsak več kot sedem. Jensen Huang, direktor Nvidie, je v televizijskem nastopu dejal, da povpraševanje po infrastrukturi umetne inteligence “strmo narašča”. Ciklične delnice so sledile: Caterpillar je pridobil več kot sedem odstotkov, Goldman Sachs 4,3 odstotka. Malokapitalizacijski Russell 2000 je skočil za 3,6 odstotka, kar kaže, da se kapital seli iz velikih tehnoloških imen v širši trg.

Daniel Skelly, vodja tržne strategije pri Morgan Stanley, je opozoril, da so vrednotenja že vračunala optimistične napovedi glede produktivnosti umetne inteligence in da si je trg s tem “postavil precej visoko letvico”. Tom Essaye iz Sevens Report Research je dodal odtenek optimizma: negativnost okrog tehnologije je postala intenzivna, je zapisal, toda umetna inteligenca je bila doslej pri vsakem preizkusu bolj odporna od pričakovanj.

Na evropskih borzah je dan zaznamoval Stellantis. Lastnik znamk Jeep, Fiat in Chrysler je objavil odpise v višini 22,2 milijarde evrov zaradi preusmeritve poslovanja stran od električnih vozil. Kot poroča Bloomberg, je delnica v Milanu strmoglavila za 27 odstotkov in izbrisala skoraj šest milijard evrov tržne vrednosti. Direktor Antonio Filosa je odgovornost naložil predhodniku Carlosu Tavaresu, ki je, kot je dejal, “precenjeval hitrost energetskega prehoda”. Filosa je napovedal vrnitev motorjev V8 za znamko Ram in 13 milijard dolarjev naložb v ameriškem trgu v naslednjih štirih letih. Dividende za letošnje leto ne bo. Analitik AIR Capital Pierre-Olivier Essig je za CNBC ocenil, da je odpis “velikanski, a nujen korak”. Stellantis ni osamljen primer. Ford je decembra objavil 19,5 milijarde dolarjev podobnih odpisov, General Motors pa januarja šest milijard, oboje zaradi umika iz načrtov za električna vozila.

Širši evropski STOXX 600 je dan zaključil 0,4 odstotka višje. Frankfurtski DAX je napredoval 0,94 odstotka na 24.721 točk, londonski FTSE 100 0,59 odstotka na 10.370 točk, pariški CAC 40 pa 0,43 odstotka. Med posameznimi delnicami je izstopal danski Novo Nordisk s petodstotno rastjo po tem, ko je ameriška agencija FDA zagrozila s posredovanjem proti posnemovalcem njegovih zdravil. Francoski Vinci je poskočil za osem odstotkov po objavi višjih prihodkov, obrambni Rheinmetall pa za 4,3 odstotka. Na drugi strani sta rudarska velikana Rio Tinto in Glencore zdrsnila po tem, ko sta potrdila, da sta opustila pogovore o morebitni združitvi.

Zunaj delniških trgov vlada zmeda. Bitcoin je od oktobrskega rekorda nad 126.000 dolarji izgubil več kot polovico vrednosti in se v četrtek gibal tik nad 60.000 dolarji, preden se je pobral na okrog 67.000 dolarjev. Matt Hougan iz Bitwise je za CNBC komentiral, da se kriptovalute nahajajo “v globinah kripto zime”. Zlato se je po januarskem padcu, ko je v enem dnevu izgubilo več kot 12 odstotkov, kar je bil najhujši zdrs od osemdesetih let prejšnjega stoletja, stabiliziralo pri 4.860 dolarjih za unčo. Srebro, ki je 30. januarja doživelo največji dnevni padec v zgodovini, je okrevalo na 73,5 dolarja za unčo. Christopher Forbes iz CMC Markets je popravek opisal kot “klasičen zračni žep po izjemnem vzponu”. Analitiki JPMorgan ohranjajo ciljno ceno zlata pri 6.300 dolarjih do konca leta.

Doug Beath, globalni delniški strateg pri Wells Fargo Investment Institute, meni, da bodo vlagatelji še naprej gledali “mimo hrupa negativnih naslovov” in se osredotočali na davčne olajšave, deregulacijo in padajoče kratkoročne obrestne mere. Mogoče. A v tednu, ko je Dow dosegel rekord, Stellantis izgubil četrtino vrednosti, bitcoin polovico od vrha in programska oprema petino od začetka leta, bi bilo nenavadno, če bi se naslednji teden izkazal za mirnega.