Wall Street v 48 urah izničil 2-odstotne carinske izgube

V torek je bila na Wall Streetu panika. V četrtek je bilo, kot da se ni zgodilo nič. Indeks S&P 500 je v dveh dneh nadomestil skoraj vse izgube, ki jih je povzročila Trumpova grožnja s carinami zaradi Grenlandije. Dow Jones je v četrtek končal pri 49.384 točkah, S&P 500 pri 6.913, Nasdaq pa pri 23.436. Vsi trije indeksi so dan zaključili v zelenem. Drugič v dveh dneh.

Zgodba tedna ni bila v številkah. Bila je v vzorcu, ki ga vlagatelji zdaj že dobro poznajo.

Russ Mould iz družbe AJ Bell je v četrtkovi jutranji analizi zapisal, kar si je mislila večina: “Trumpov TACO zvonec je ponovno zazvonel, kar veseli finančne trge.” TACO — Trump Always Chickens Out — je kratica, ki so jo analitiki skovali lani, ko je predsednik že večkrat napovedal drastične carine, nato pa pod pritiskom trgov popustil. Tokrat je bil cikel še krajši. V soboto grožnja z desetodstotnimi dajatvami za osem evropskih držav. V torek 2,06-odstotni padec S&P 500, najhujši od oktobra. V sredo, iz Davosa, naznanilo o “okvirnem sporazumu” z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem. Carine so bile preklicane, še preden so začele veljati.

James McCann iz Edward Jones je bil zadržan. “Podrobnosti o sporazumu so skope in geopolitični spor glede otoka se lahko ponovi,” je dejal za CNBC. A dodal je, da vlagatelji vseeno čutijo olajšanje. Zlato, ki je v četrtek preseglo 4.900 dolarjev za trojsko unčo in doseglo nov rekord, po njegovih besedah kaže, da trgi še zdaleč niso pomirjeni. “Zlato ohranja večino svojih pridobitev iz zadnjih dni sredi naraščajoče geopolitične negotovosti, pomislekov glede dolgoročne poti ameriških javnih financ in vse večjega političnega pritiska na Federal Reserve,” je pojasnil.

Na drugi strani Atlantika je bil odziv enak. STOXX 600 je pridobil 1,1 odstotka. Luksuzne delnice, ki jih je torkova grožnja najhuje prizadela, so vodile okrevanje: LVMH je zrasel za 1,9 odstotka, Hermès za 2,3 odstotka. Avtomobilski sektor je prav tako oddahnil. Mercedes-Benz je pridobil tri odstotke, Porsche 3,7 odstotka. Volkswagen je s 6,2-odstotno rastjo izstopal — deloma zaradi umika carin, deloma zaradi predhodnih rezultatov, ki so pokazali dvajsetodstotno medletno rast prostega denarnega toka.

Obrambne delnice, ki so v zadnjih tednih postale priljubljenke vlagateljev, so tokrat padale. Rheinmetall je izgubil 2,4 odstotka, Leonardo dva odstotka. Ko napetosti popustijo, vojni dobički kopnijo.

Makroekonomski podatki iz ZDA so bili trdni. Število novih prijav za nadomestilo za brezposelnost je v tednu do 17. januarja znašalo 200.000 — manj od pričakovanih 208.000. BDP za tretje četrtletje je bil revidiran navzgor, na 4,4 odstotka. A za naslovnice sta ta dva podatka premalo dramatična.

Za dramatiko je poskrbel Intel. Delnice proizvajalca čipov so po zaključku rednega trgovanja padle za dvanajst odstotkov. Četrtletni rezultati so sicer presegli pričakovanja — prihodki 13,7 milijarde dolarjev, prilagojeni dobiček na delnico 15 centov namesto devetih pričakovanih. A napoved za prvo četrtletje 2026 je razočarala. Intel pričakuje prihodke med 11,7 in 12,7 milijarde dolarjev, analitiki so računali na 12,6 milijarde. Dobiček na delnico naj bi znašal nič. Finančni direktor David Zinsner je pojasnil, da bo ponudba čipov najnižja v prvem četrtletju, nato pa se bo izboljšala. Vlagatelji niso čakali na izboljšanje.

Sredi vsega hrupa je tiho potekala še ena zgodba. Russell 2000, indeks malih kapitalizacij, je v četrtek dosegel novo rekordno vrednost. Že trinajsti zaporedni dan je presegel S&P 500 — niz, ki izenačuje rekord iz junija 2008. Steven DeSanctis iz Jefferies je za indeks postavil ciljno vrednost 2.825 točk do konca leta. “Rast dobičkov pri malih kapitalizacijah bo letos dosegla devetnajst odstotkov,” je napovedal. Pri velikih kapitalizacijah računajo na dvanajst.

Rotacija kapitala iz tehnoloških velikank v manjša domače usmerjena podjetja — tisto, čemur analitiki pravijo “velika rotacija” — se po dolgem čakanju morda res začenja.

Toni Meadows iz BRI Wealth Management je vseeno pozval k previdnosti. Podrobnosti grenlandskega “dogovora” še niso znane, evropski odziv tudi ne. “To je le eno od številnih področij, kjer ameriški predsednik stresa drevo, da bi videl, kaj lahko dobi za Ameriko,” je dejal za CNBC.

Danska premierka Mette Frederiksen je v četrtek pozdravila Trumpov premislek glede carin. Izrazila je odprtost za pogovore o protiraketni obrambi Golden Dome. A v isti sapi je poudarila, da suverenost danskega ozemlja ni predmet pogajanj. Drevo se bo stresalo še naprej.