Washington grozi s povračilnimi ukrepi za 9 evropskih podjetij po globi platformi X

Ameriška administracija je včeraj zagrozila z uvedbo dajatev ali omejitev za evropske ponudnike storitev kot odgovor na globe, ki jih je Evropska komisija naložila ameriškim tehnološkim velikanom. Urad ameriškega trgovinskega predstavnika (USTR) je na platformi X objavil opozorilo, v katerem izrecno omenja devet evropskih podjetij: Accenture, Amadeus, Capgemini, DHL, Mistral, Publicis, SAP, Siemens in Spotify, poroča Reuters.

Neposredni povod za grožnjo je bila globa v višini 120 milijonov evrov, ki jo je Evropska komisija 5. decembra naložila platformi X zaradi kršitev akta o digitalnih storitvah. Po navedbah komisije sistem modre kljukice zavaja uporabnike, oglaševalska baza podatkov je pomanjkljiva, platforma pa ne zagotavlja ustreznega dostopa do podatkov za raziskovalce. To je bila prva globa po tem aktu, je sporočila Evropska komisija.

Grožnja iz Washingtona sovpada z vrsto milijardnih glob, ki jih je Bruselj letos naložil ameriškim podjetjem. Apple je prejel globo 500 milijonov evrov, Meta 200 milijonov evrov, Google pa 2,95 milijarde evrov zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu oglaševanja, izhaja iz podatkov Evropske komisije. Po poročanju portala MacRumors so globe ameriškim tehnološkim podjetjem v letu 2025 skupaj presegle pet milijard evrov.

“Če bodo EU in države članice EU vztrajale pri nadaljnjem omejevanju in odvračanju konkurenčnosti ameriških ponudnikov storitev z diskriminatornimi ukrepi, ZDA ne bodo imele druge izbire, kot da začnejo uporabljati vsa sredstva, ki so jim na voljo,” je na platformi X zapisal USTR. Opozorilo je namenjeno tudi “drugim državam, ki bi sledile strategiji EU na tem področju”, torej Avstraliji, Veliki Britaniji in drugim, navaja Bloomberg.

Evropska komisija je grožnje zavrnila. Tiskovni predstavnik Thomas Regnier je za Reuters poudaril, da se pravila EU “enako in pravično uporabljajo za vsa podjetja, ki delujejo v EU”. Predpisi so namenjeni zagotavljanju “varnega, pravičnega in enakovrednega okolja v EU, v skladu s pričakovanji naših državljanov”, je dodal.

Spor med ZDA in EU glede digitalnih predpisov se vleče že leta. Akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih sta ključna stebra evropske digitalne strategije za zaščito temeljnih pravic uporabnikov, varnost na spletu in preprečevanje nelojalne konkurence. Kritiki, med njimi ameriški podpredsednik JD Vance in državni sekretar Marco Rubio, trdijo, da EU z njima omejuje svobodo govora in nepošteno cilja na ameriška podjetja, poroča NBC News.

Morebitna trgovinska vojna bi imela posledice tudi za Slovenijo. Čeprav med devetimi imenovanimi podjetji ni slovenskega, se slovenska ekonomija močno opira na izvoz, ameriški trg pa predstavlja pomembnega partnerja. Po podatkih ameriške trgovinske službe (U.S. Commercial Service) slovenski ICT-sektor zaposluje več kot 20.000 ljudi v več kot 3.000 podjetjih, več kot 60 odstotkov njihovih storitev pa je namenjenih izvozu.

Slovenija je kot članica EU aktivno vključena v oblikovanje digitalnih politik. Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU leta 2021 je bil dosežen dogovor o ključnih rešitvah za akt o digitalnih storitvah, navaja portal GOV.SI. Portal Računalniške novice je julija 2025 poročal, da potekajo pripravljalne razprave o morebitnem “omnibus” paketu za poenostavitev prekrivajočih se digitalnih predpisov, ki bi lahko bil sprejet leta 2026 ali 2027.

Slovenska podjetja, ki poslujejo z ameriškimi partnerji ali izvažajo v ZDA, bodo morebitne povračilne ukrepe spremljala z zaskrbljenostjo. Čeprav so neposredne tarče za zdaj večja evropska podjetja, bi širša trgovinska vojna lahko ogrozila dostop do ameriškega trga tudi za manjše izvoznike.

Predsednik FCC Brendan Carr je to globo na platformi X označil za “obdavčenje Američanov za subvencioniranje celine, ki jo zadržujejo njeni lastni regulativni predpisi”, poroča NBC News. Podpredsednik Vance pa je že pred naložitvijo globe zapisal, da bi morala EU “podpirati svobodo govora, ne pa napadati ameriška podjetja”.

Napetosti med Washingtonom in Brusljem so v zadnjih mesecih naraščale zaradi trgovinskih sporov, industrijskih subvencij in okoljskih standardov. Julija 2025 sta strani sklenili trgovinski okvir, a Trump je že septembra zagrozil z višjimi carinami in zahteval, da Apple dobi “svoj denar nazaj”, poroča CNBC.