Ameriški finančni minister Scott Bessent in kitajski podpredsednik vlade He Lifeng sta v nedeljo in ponedeljek v pariškem sedežu OECD vodila dvodnevne trgovinske pogovore, ki jih viri, seznanjeni s potekom, opisujejo kot stabilne in konstruktivne. Po poročanju Reutersa sta se obe strani dotaknili kmetijstva, kritičnih mineralov in uravnavanega trgovanja. Cilj je pripraviti konkretne rezultate za Trumpov obisk Pekinga od 31. marca do 2. aprila, prvi obisk ameriškega predsednika na Kitajskem po letu 2017.
Kitajska stran je po navedbah enega od virov izrazila pripravljenost za dodatne nakupe ameriških kmetijskih izdelkov, med njimi perutnine, govedine in nekaterih žitaric. Peking ohranja zavezo, da bo v naslednjih treh letih odkupoval 25 milijonov ton ameriške soje letno, kot sta se Trump in Xi dogovorila oktobra lani.
Delegaciji sta razpravljali tudi o dveh novih institucijah, ki bi ju predsednika lahko potrdila v Pekingu. Po poročanju Reutersa gre za Odbor za trgovino (Board of Trade), ki bi iskal sektorje za rast medsebojnega trgovanja brez ogrožanja nacionalne varnosti in dobavnih verig, ter Odbor za naložbe (Board of Investment) za reševanje posameznih naložbenih sporov. Tehnične podrobnosti so bile na dnevnem redu ponedeljkovih sestankov. Viri so poudarili, da gre za osnutke, končno besedo pa bosta imela Trump in Xi.
Posebej so se pogajalci ustavili pri redkih zemljah. Washington želi dostop do kitajskega itrija, ki je potreben za proizvodnjo letalskih motorjev. Kitajska nadzoruje predelavo redkih zemelj in je januarja omejila izvoz, kar sta ameriška obrambna industrija in letalski sektor čutila neposredno. Obe strani sta po besedah virov v razpravah o mineralih našli prostor za popuščanje, a podrobnosti niso razkrite.
Ameriško vrhovno sodišče je 20. februarja s šestimi glasovi proti trem razveljavilo Trumpove carinske dajatve, uvedene na podlagi zakona IEEPA, ker da predsednik ni imel zakonskega pooblastila za njihovo uvedbo. Trump je isti dan podpisal novo uredbo z 10-odstotno globalno carinsko dajatvijo na podlagi drugega zakona, a ta velja le 150 dni in nato potrebuje odobritev kongresa. Pred razsodbo je Kitajska plačevala efektivno stopnjo 35 odstotkov. Po oceni Goldman Sachs je razsodba pomenila neto znižanje za približno pet odstotnih točk. Peking jo je ocenil kot potrditev svojega pristopa in pozval Washington k umiku enostranskih dajatev. Za Kitajsko ostaja odprt postopek po členu 301 ameriškega trgovinskega zakona, ki ga razsodba ni prizadela in bi lahko služil kot podlaga za nove dajatve.
Obe delegaciji sta se dotaknili tudi vojne proti Iranu. Trump je v soboto pozval Kitajsko, Francijo, Japonsko, Južno Korejo in Združeno kraljestvo, naj pošljejo vojne ladje za zaščito prometa skozi Hormuško ožino, skozi katero poteka 45 odstotkov kitajskega uvoza nafte. Bessent je prejšnji teden za 30 dni odložil sankcije, da bi omogočil prodajo ruske nafte, obtičale na tankerjih. Xinhua je v nedeljskem komentarju zapisala, da bi napredek v kitajsko-ameriškem sodelovanju lahko vrnil zaupanje v krhko svetovno gospodarstvo.
Bessent in He sta se od lanskega leta srečala v Ženevi, Londonu, Stockholmu, Madridu in Kuala Lumpurju. Gary Ng, ekonomist pri francoski banki Natixis in raziskovalec pri Srednjeevropskem inštitutu za azijske študije, je pariško srečanje ocenil kot najpomembnejše dvostransko pred vrhom v Pekingu.
