Trumpova administracija je v pričakovanju aprilskega srečanja obeh predsednikov odložila vrsto varnostnih ukrepov na področju tehnologije, ki so bili usmerjeni proti Pekingu. Med njimi so prepoved delovanja kitajskega telekomunikacijskega velikana China Telecom v ZDA, omejitve prodaje kitajske opreme za ameriške podatkovne centre, prepoved prodaje usmerjevalnikov proizvajalca TP-Link ter ukinitev ameriškega poslovanja operaterjev China Unicom in China Mobile, je v sredo poročal Reuters, ki se je skliceval na štiri neimenovane vire.
Odločitve doslej niso bile javno znane. Gre za nadaljevanje potez, s katerimi Washington od oktobrskega trgovinskega premirja med Donaldom Trumpom in Xi Jinpingom v južnokorejskem Busanu sistematično umika ukrepe, ki bi lahko razjezili Peking. Kitajska je ob premirju med drugim obljubila odlog bolečih izvoznih omejitev redkih zemelj, ki so nepogrešljive za globalno tehnološko proizvodnjo.
Po pisanju Reutersa je ministrstvo za trgovino po oktobrskem dogovoru uslužbencem v oddelku za nadzor tujih tehnoloških groženj naročilo, naj se “osredotočijo na Iran in Rusijo”. Pred tem je podsekretar Jeffrey Kessler mesece zavlačeval z napredovanjem ukrepov, prejšnji mesec pa je ministrstvo zamenjalo tudi vodjo omenjenega oddelka.
Kritiki opozarjajo, da zamrznitev ukrepov pušča ameriške podatkovne centre in širšo tehnološko infrastrukturo brez zaščite pred kitajskimi grožnjami, in to ravno v času, ko se gradnja podatkovnih centrov v ZDA eksplozivno širi zaradi povpraševanja po umetni inteligenci. Po podatkih nepremičninske družbe Jones Lang LaSalle naj bi se ameriške zmogljivosti podatkovnih centrov do leta 2030 povečale za skoraj 120 odstotkov.
Matt Pottinger, nekdanji namestnik nacionalnega varnostnega svetovalca v Trumpovem prvem mandatu, je za Reuters opozoril na protislovje. V trenutku, ko se Washington skuša iztrgati iz odvisnosti od kitajskih dobavnih verig redkih zemelj, obenem dopušča, da Peking pridobiva nov vzvod nad ameriškim gospodarstvom na področju telekomunikacijske infrastrukture, podatkovnih centrov, umetne inteligence in električnih vozil.
David Feith, ki je služil v obeh Trumpovih administracijah, je posvaril, da bi se lahko ameriški podatkovni centri spremenili v “daljinsko upravljane otoke kitajske digitalne suverenosti”. Ameriško ministrstvo za trgovino je v odzivu zagotovilo, da aktivno uporablja svoja pooblastila za “obravnavanje varnostnih tveganj tuje tehnologije”.
Wendy Cutler, nekdanja namestnica ameriške trgovinske predstavnice in trenutno vodilna analitičarka pri Asia Society Policy Institute, ocenjuje, da je Pekingov pogajalski položaj trden. Kitajska je jasno sporočila, da stabilizacija odnosov po njenem razumevanju pomeni konec novih izvoznih kontrol in omejevalnih tehnoloških ukrepov. “Ne le da ima vzvod, pripravljena ga je tudi uporabiti. To veže roke predsedniku,” je dejala za Reuters.
Kitajsko veleposlaništvo v Washingtonu je v odzivu zapisalo, da Peking nasprotuje “spreminjanju trgovinskih in tehnoloških vprašanj v politično orožje”, a pozdravlja sodelovanje, ki bi leto 2026 naredilo za “leto, v katerem obe veliki državi napredujeta k vzajemnemu spoštovanju in obojestransko koristnemu sodelovanju”.
Ozadje dogajanja sega v oktober lani, ko sta se Trump in Xi srečala na robu vrha APEC v Busanu in dogovorila enoletno premirje v trgovinski vojni. Kitajska je za eno leto preložila razširjene izvozne kontrole nad redkimi zemljami, ZDA pa so zamrznile dodatne carine na kitajsko blago do novembra letos. Trump je ob tem sprejel povabilo v Peking za april 2026, Xi pa naj bi obiskal ZDA pozneje v letu. Kot je poročal hongkonški South China Morning Post, nameravata obe strani premirje na aprilskem vrhu podaljšati za dodatno leto.
Za evropska podjetja in globalno gospodarstvo ostaja odprto, ali gre za začetek trajnejšega zatišja ali zgolj za kratek premor pred novo zaostritvijo. Analitiki inštituta Brookings ocenjujejo, da bosta obe strani ohranjali “upravljano nestabilnost” in sodelovali ravno dovolj, da preprečita odprt zlom odnosov, a bosta drug drugega še naprej obravnavali kot strateškega tekmeca. Zmožnost Pekinga, da kadarkoli obnovi pritisk z omejitvami redkih zemelj, ostaja prikrit, a stalen dejavnik tveganja za dobavne verige po vsem svetu.
