Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je sprožil preiskave proti 16 gospodarstvom na podlagi člena 301 zakona o trgovini iz leta 1974. Na seznamu so EU, Kitajska, Japonska, Indija, Mehika, Južna Koreja, Švica, Norveška, Singapur, Indonezija, Malezija, Kambodža, Tajska, Vietnam, Tajvan in Bangladeš. Dan pozneje je dodal še ločeno preiskavo proti 60 državam zaradi domnevne neučinkovite prepovedi uvoza blaga, proizvedenega s prisilnim delom. Če preiskave potrdijo ameriške očitke, lahko USTR poleti uvede nove carine, poroča CNBC.
Člen 301 je isti pravni instrument, na podlagi katerega je Trumpova prva administracija leta 2018 uvedla 25-odstotne carine na kitajsko blago. Bidnova administracija jih je leta 2024 ne le podaljšala, ampak za nekatere izdelke, denimo električna vozila, še zvišala. Zakon je preživel več kot 3.600 pravnih izpodbijanj, piše Fortune, in velja za znatno trdnejšega od predsedniških izrednih pooblastil (IEEPA), ki jih je vrhovno sodišče februarja razveljavilo.
Za preiskavami stoji februarska sodba vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo Trumpove recipročne carine, uvedene na podlagi IEEPA. Administracija je takoj uvedla 10-odstotno globalno carino na podlagi člena 122 istega zakona, a ta pooblastila potečejo julija brez odobritve kongresa. Greer namerava preiskave zaključiti pred julijskim rokom in z njihovimi rezultati vzpostaviti trajnejšo pravno podlago za carine. Finančni minister Scott Bessent je napovedal, da bodo ameriške carine do avgusta nazaj na ravni pred sodbo. John Woods, naložbeni direktor banke Lombard Odier za Azijo, je za CNBC ocenil, da bo člen 301 nadomestilo za carinski režim, ki ga je sodišče razveljavilo.
Washington trdi, da trgovinski partnerji proizvajajo več blaga, kot ga lahko potrošijo na domačem trgu, presežke pa izvažajo v ZDA pod proizvodnimi stroški, kar izpodriva ameriško industrijo. Greer je dejal, da proizvodne zmogljivosti ključnih partnerjev niso vezane na tržne spodbude domačega in globalnega povpraševanja.
Tiskovni predstavnik Evropske komisije Olof Gill je očitke zavrnil, saj da viri presežnih zmogljivosti niso v Evropi, ampak so znani, s čimer je posredno pokazal na Kitajsko. Predsednik trgovinskega odbora Evropskega parlamenta Bernd Lange je na omrežju X zapisal, da so preiskave sicer pričakovane, a da ostaja negotovost glede pripravljenosti Washingtona, da spoštuje dogovor iz Turnberryja, trgovinski sporazum med EU in ZDA, sklenjen poleti 2025. Glasovanje v trgovinskem odboru parlamenta o ratifikaciji je predvideno prihodnji teden in izid ni zagotovljen.
Kitajsko ministrstvo za trgovino je ameriško opredelitev presežnih zmogljivosti označilo za kratkovidno, ker izenačuje vrzel med domačo proizvodnjo in povpraševanjem z nelojalno trgovinsko prakso. Wang Huiyao, ustanovitelj Centra za Kitajsko in globalizacijo, je dejal, da sprožitev novih preiskav tik pred srečanjem finančnega ministra Bessenta s kitajskim kolegom He Lifengom ta konec tedna v Parizu pošilja napačen signal.
Urad USTR odpre javno razpravo 17. marca, rok za pisne pripombe je 15. april, javno zaslišanje bo 5. maja. Deborah Elms iz singapurske fundacije Hinrich je za CNBC ocenila, da je rok nerealno kratek glede na število preiskovanih gospodarstev. Demokratski senator Ron Wyden je preiskave označil za poskus ponovne uvedbe carinskega režima, ki ga je razveljavilo sodišče, in opozoril, da bodo družine, ki se že spopadajo z visokimi cenami goriva zaradi iranske vojne, plačale še višje stroške življenja.
