Wizz Air na liniji Skopje−Ljubljana, ki jo je uvedel leta 2023, beleži odlične rezultate: lani je prepeljal 68.060 potnikov s 92,9-odstotno zasedenostjo. Kljub temu madžarski nizkocenovni prevoznik ocenjuje, da trenutni slovenski sistem subvencij za privabljanje letalskih prevoznikov ni zastavljen tako, da bi mu omogočal dobičkonosno širitev z Brnika. To poroča portal EX-YU Aviation News.
Wizz Air je v zadnjih dveh letih z vladnimi predstavniki opravil več sestankov o možnostih širitve, a do konkretnih načrtov pod sedanjim subvencijskim okvirom ni prišlo. Prevoznik je marca lani nazadnje uradno komuniciral s slovensko vlado in javno izpostavil, da potrebuje več jasnosti glede pogojev programa. Junija letos bo sicer začel leteti med Podgorico in Ljubljano, a pod subvencijo črnogorske vlade.
Slovenski subvencijski program, uveden po propadu Adrie Airways in pandemiji covida-19, je prinesel mešane rezultate. Od prevoznikov, ki so se prijavili na devet javnih pozivov, je Eurowings že ukinil lete v Ljubljano, Norwegian pa vzdržuje le sezonsko povezavo s Köbenhavnom. Letališče Jožeta Pučnika si sicer prizadeva dvigniti delež nizkocenovnih prevoznikov z današnjih 20 na 30 odstotkov, a ob tem poudarja, da ostajajo povezave z velikimi vozlišči ključne za splošno povezanost Slovenije.
Wizz Air ima s Slovenijo dolgo, a nemirno zgodovino. Na Brnik je prvič priletel leta 2006 s povezavama iz Charleroija in London Lutona, a sta obe hitro zamrli. Vrnil se je leta 2012 in vzdrževal lete do leta 2024, ko je ukinil zadnjo lastno linijo. Zdaj leti le pod subvencijami tujih vlad, ne slovenske.
