Dostavljavci platforme Wolt so ob januarskih izplačilih ostali brez dodatka za slabo vreme, čeprav je podjetje ta strošek zaračunalo strankam. Wolt trdi, da je izplačal bonuse, ki so plačila zvišali za 30 do 60 odstotkov, poroča STA.
Eden od dostavljavcev z območja Murske Sobote, ki je za STA želel ostati neimenovan, je pojasnil, da jih Wolt sicer obvesti o višjem plačilu zaradi povečanega povpraševanja ali pomanjkanja kurirjev. A v primeru dodatka za slabo vreme obvestila niso prejeli. Kljub dostavam v dežju, snegu in poledici v obračunih niso zaznali posebnega plačila. Na sporno prakso so podjetje opozorili v pismu sredi januarja.
Dostavljavci opozarjajo še na posreden učinek, piše Delo: ko Wolt strankam zaračuna dodatek, te ne puščajo več napitnin. Napitnine so za mnoge kurirje pomemben del zaslužka, zato se jim kljub težjim razmeram skupni zaslužek pogosto ne poveča.
Pri Woltu Slovenija pravijo, da dodatek za slabo vreme uvedejo le ob močnem sneženju ali poplavah, stranke pa so o tem vnaprej obveščene. V Sloveniji sodelujejo z več kot 2000 aktivnimi dostavnimi partnerji, ki v povprečju delajo sedem ur tedensko. Urni zaslužki se gibljejo med 10 in 12 evri, 84 odstotkov kurirjev pa je študentov ali ljudi z redno zaposlitvijo.
V Sindikatu Mladi plus redno prejemajo prijave težav Woltovih dostavljavcev. Opozarjajo na spremembo sistema plačevanja v začetku leta 2023, ko je Wolt globalno opustil minimalno fiksno postavko na dostavo. Plačilo se zdaj spreminja po algoritmu, katerega izračun pozna le podjetje. Dostavljavci pravijo, da morajo danes delati bistveno več kot pred dvema letoma za primerljiv zaslužek.
Sindikat opozarja, da se Wolt izogiba rednemu zaposlovanju in ostaja pri pogodbenem modelu. Če bi bili dostavljavci zaposleni, bi moral delodajalec razkriti strukturo izplačil in prevzeti večjo odgovornost za delovne razmere.
Na inšpektoratu za delo poudarjajo, da fleksibilne oblike dela pogosto prehitevajo zakonodajo. Lani so bili prisotni ob prekinitvi dela Woltovih partnerjev v Mariboru, a nepravilnosti niso ugotovili.
Spremembe prinaša evropska direktiva o platformnem delu iz oktobra 2024, ki jo morajo države članice prenesti v nacionalno zakonodajo do decembra 2026. Direktiva uvaja domnevo delovnega razmerja z obrnjenim dokaznim bremenom – namesto da delavci dokazujejo, da so zaposleni, bodo morale platforme dokazati, da ne gre za delovno razmerje.
Wolt je v Sloveniji prisoten od leta 2019 in deluje v 25 mestih.
