Vrednost opravljenih gradbenih del je leta 2025 realno zrasla za 10,2 odstotka. Toda gradbeništvo se ni povzpelo na novo raven. Vrnilo se je tja, kjer je bilo leta 2023, preden je panogo leta 2024 zajel 9,4-odstotni padec. Realni indeks za leto 2025 znaša 145,8, za leto 2023 pa je znašal 145,9. Razlika je zanemarljiva.
Po podatkih statističnega urada, ki je indekse objavil 13. februarja, so najhitreje rasla specializirana gradbena dela, za 15,3 odstotka. Sledijo nestanovanjske stavbe s 13-odstotno rastjo in inženirski objekti s 7,3-odstotno. Stanovanjska gradnja je medtem ostala skoraj na mestu, z zgolj 1,6-odstotno realno rastjo. Po lanskem 20-odstotnem padcu je ta številka daleč od okrevanja.
Mesečna dinamika je bila izrazito neenakomerna. Prvo četrtletje je bilo za 8,9 odstotka slabše od enakega obdobja leta 2024. Potem se je slika obrnila. Julija je realna vrednost del medletno zrasla za 23 odstotkov, septembra za skoraj 28, oktobra pa za več kot tretjino. Brez te izjemne jeseni bi bil letni izkupiček precej skromnejši.
Obrat sovpada s pospešenim črpanjem evropskih sredstev in z razmahom javnih infrastrukturnih naložb v drugi polovici leta. Na konferenci Investicije v gradbeništvu v Portorožu je Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor, poudaril, da je javni sektor v zadnjih letih prevzel izrazito proticiklično vlogo, zlasti pri prometni, energetski in okoljski infrastrukturi.
| REALNA RAST PO ČETRTLETJIH 2025 vs 2024 | ||
|---|---|---|
| Četrtletje | Realna rast (skupaj) | Najrast. mesec |
| Q1 (jan–mar) | –8,9 % | feb: –13,1 % |
| Q2 (apr–jun) | +3,4 % | jun: +8,9 % |
| Q3 (jul–sep) | +25,4 % | sep: +27,8 % |
| Q4 (okt–dec) | +18,5 % | okt: +35,3 % |
| LETO 2025 | +10,2 % | |
| Lider.si Vir: SURS, realni indeksi z izločenim vplivom koledarja | ||
Med letoma 2021 in 2023 se je realna vrednost del povečala za 46 odstotkov. Od takrat stagnira. Leto 2024 je prineslo padec, leto 2025 popravek. Za preboj na novo raven bi morala panoga v letu 2026 zrasti za vsaj 10 odstotkov zgolj zato, da bi presegla vrh iz leta 2023.
Specializirana gradbena dela, torej inštalacije, izolacija in zaključna dela, so edina kategorija, ki lanskega padca skoraj ni občutila. Realno so takrat upadla le za tri odstotke, letos pa rastejo najhitreje, nominalno skoraj za petino. Za tem stojijo energetske obnove stavb, nameščanje toplotnih črpalk in sončnih elektrarn. Zeleni prehod, ne klasična novogradnja.
Inženirski objekti, od cest do mostov in vodovodov, so z realno 7,3-odstotno rastjo prav tako okrevali. A po 13-odstotnem padcu leta 2024 ostajajo pod ravnjo iz leta 2023.
| VREDNOST GRADBENIH DEL 2025 — REALNA RAST PO SEGMENTIH | |||
|---|---|---|---|
| Segment | Realna rast 2025/2024 | Realna rast 2024/2023 | Indeks 2025 (2021 = 100) |
| Gradbeništvo skupaj | +10,2 % | –9,4 % | 145,8 |
| Stanovanjske stavbe | +1,6 % | –20,4 % | 124,6 |
| Nestanovanjske stavbe | +13,0 % | –8,1 % | 186,6 |
| Inženirski objekti | +7,3 % | –13,0 % | 126,6 |
| Specializirana gradbena dela | +15,3 % | –3,0 % | 126,6 |
| Lider.si Vir: SURS, realni indeksi z izločenim vplivom koledarja | |||
Stanovanjska gradnja se iz krize ne izvija. Realni indeks za stanovanjske stavbe je leta 2025 znašal 124,6, le malenkost več od 122,7 leta 2024 in daleč od 154,1 leta 2023. V dveh letih se je ta segment realno skrčil za petino. Nestanovanjske stavbe se obnašajo precej bolje, a tudi tu je del rasti posledica dviga stroškov. Nominalna rast celotnega gradbeništva je bila 13-odstotna, realna 10,2-odstotna. Razlika kaže na približno triodstotno zvišanje gradbenih stroškov, ki ga panoga vgrajuje v vrednost del.
Stroški dela so po oceni glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca osrednja težava panoge. Na isti konferenci je pojasnil, da se je število zaposlenih v širšem gradbeništvu v šestih letih povečalo z 80.000 na 100.000, povprečna bruto plača pa se je skoraj podvojila, s 1.400 na približno 2.200 evrov. Plače ne rastejo zato, ker bi bila panoga izjemno dobičkonosna, temveč zato, ker primanjkuje usposobljenih delavcev.
Gradbeništvo ustvari skoraj osmino slovenskega BDP, po podatkih iz konference 4,5 milijarde evrov od skupnih 59,2 milijarde leta 2024. Ob pomanjkanju kadrov in ob močni odvisnosti od javnih naložb, ki so letos potegnile statistiko navzgor, bo morala panoga v letu 2026 dokazati, da zmore rasti tudi brez izjemne jeseni.
