Za kilogram kruha Slovenec danes dela 24 minut, leta 1990 je delal 21

S povprečno mesečno neto plačo si je Slovenec leta 1990 lahko kupil 514 kilogramov kruha. Lani le še 417. Za kilogram kruha je leta 1990 delal 21 minut, lani 24. Kruh je v 35 letih postal relativno dražji, čeprav so plače v tem času nominalno zrasle za več kot desetkrat. Statistični urad kupno moč meri od leta 1990.

Kruh je ena redkih izjem. Pri večini živil se je kupna moč občutno povečala, najbolj pri svinjini. Leta 1990 je Slovenec s plačo kupil 81 kilogramov svinjskega mesa s kostjo, za kilogram pa je moral delati dve uri in devet minut. Lani je s plačo kupil 296 kilogramov, za kilogram pa je delal le 34 minut. Kupna moč se je pri svinjini povečala za 265 odstotkov.

Krompir, sladkor, jedilno olje in moka so se prav tako izrazito pocenili. S povprečno plačo si lahko leta 2025 kupil 1.741 kilogramov krompirja, leta 1990 le 567. Za kilogram delaš šest minut, pred 35 leti si delal 19. Pri jedilnem olju je razmerje še ugodnejše – 875 litrov leta 2025 proti 324 leta 1990. Pri pšenični moki si danes s plačo kupiš 2.003 kilograme in za kilogram delaš pet minut. Leta 1990 si kupil 814 kilogramov in delal 13 minut.

Statistični urad vsako leto meri, koliko enot posamezne dobrine si lahko privoščiš s povprečno mesečno neto plačo in koliko minut moraš delati za eno enoto. Podatki zajemajo 27 proizvodov in storitev, od kruha do avtomobila.

Najdražja dobrina po delovnem času ostaja kava. Za kilogram klasične kave je Slovenec leta 1990 delal tri ure in 51 minut. Lani eno uro in 43 minut. Kupna moč se je podvojila, a kava je še vedno živilo, za katero delaš najdlje. In medtem ko se je kupna moč kave med letoma 1990 in 2020 vztrajno izboljševala, se je v zadnjih petih letih obrnila navzdol. Leta 2020 si s plačo kupil 134 kilogramov kave, lani le 99. Razlog so slabe letine v Braziliji in Vietnamu ter rast borznih cen. Po marčevskih podatkih SURS je kava v Sloveniji medletno dražja za 12,2 odstotka.

Storitve so se gibale v obe smeri. S plačo si danes privoščiš 39 ženskih striženj, leta 1990 le 19. Frizerstvo je eden izmed redkih primerov, ko je storitev postala dostopnejša. Pica v lokalu se je podražila: leta 2010 si s plačo kupil 156 pic in za eno delal 65 minut, lani 140 pic in delal 72 minut. Kino vstopnica je prav tako dražja: leta 1990 si kupil 241 vstopnic, lani 214.

Trajne dobrine so se pocenile, a ne vse enako. Za nov Renault Clio je moral Slovenec leta 1990 delati 302 dneva, lani 220. Televizor je postal dostopnejši: leta 2000 si s plačo kupil enega in zanj delal 13 dni, lani si kupil tri in za enega delal sedem dni in pol. Danes lahko s plačo kupiš dva pralna stroja, a za enega delaš 4.025 minut oziroma dobrih osem delovnih dni.

Kupna moč pada tudi pri dnevnem časopisu. Leta 2000 si s plačo kupil 1.001 izvod, lani 756.

Po 35 letih meritev je vzorec jasen. Industrijska živila, ki jih proizvajajo v velikih serijah in s poceni surovinami, so relativno cenejša: krompir, moka, sladkor, olje, svinjina. Kupna moč se je pri teh proizvodih podvojila ali potrojila. Živila z visoko dodano vrednostjo in storitve se dražijo hitreje od plač: kruh, restavracije, kino, časopis. Kava je vmesni primer; v 35 letih se je kupna moč podvojila, a v zadnjih petih letih padla za četrtino.