V Sloveniji se je začela prva letošnja dobava prehrambnih izdelkov, s katero država nadaljuje sistematično pomoč najbolj ogroženim osebam. Pomoč poteka v okviru Programa Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) za odpravljanje materialne prikrajšanosti (POMP), ki izvira iz evropskih sredstev in se izvaja v obdobju 2021 do 2027. Gre za obsežen socialni program, katerega cilj je zmanjšati revščino in materialno prikrajšanost med najranljivejšimi skupinami prebivalcev.
Dobava prehrambnih proizvodov je že v skladiščih in pri upravičencih, ki bodo hrano razdelili po razdelilnih centrih Rdečega križa Slovenije Zveze združenj, Slovenske karitas in Mladinskega centra Prlekije. Skupna količina znaša več kot 1.180 ton osnovnih živil, med njimi pšenična moka, testenine, riž, mleko, sončnično olje, konzervirana zelenjava in marmelada.
Pomoč ne pomeni le hrane
Program ESS+ ni zgolj logistika distribucije hrane najbolj ogroženim. Na razdelilnih mestih lahko posamezniki in družine dobijo tudi informacije o možnosti uveljavljanja socialnih pravic in se vključijo v spremljevalne ukrepe, ki spodbujajo socialno vključevanje in samostojnost. Namen teh spremljevalnih aktivnosti je, da pomoč presega le materialni vidik in prispeva k večji socialni vključenosti ranljivih oseb.
Takšne aktivnosti lahko vključujejo svetovanje o uveljavljanju pravic iz socialnega sistema, pomoč pri orientaciji skozi upravne postopke in podporo pri iskanju dodatnih virov pomoči ali vključevanju v lokalne programe pomoči.
Slovenija se po deležu socialnih izdatkov glede na BDP uvršča blizu povprečja EU, pri čemer pomemben del sredstev predstavlja zaščita najranljivejših skupin. V to kategorijo sodijo denarna socialna pomoč, varstveni dodatki, subvencije najemnin ter programi materialne in prehranske pomoči, ki jih delno financira tudi EU.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih Statističnega urada in Eurostata socialna zaščita predstavlja približno četrtino BDP, medtem ko izdatki za socialno izključenost predstavljajo manjši, a stabilen delež celotnih socialnih transferjev.
Socialni izdatki v Sloveniji (zadnji razpoložljivi podatki)
| Kazalnik | Slovenija | EU povprečje |
| Socialni izdatki (% BDP) | ~23–24 % | ~26–27 % |
| Delež socialne izključenosti v socialnih izdatkih | ~3 % | ~4 % |
| Učinek socialnih transferjev na zmanjšanje revščine | ~37 % | ~32 % |
| Glavni vir financiranja | proračun + EU skladi (ESF+) | nacionalni proračuni |
Trend revščine v primerjavi z EU
Pri presoji učinkovitosti pomoči je ključno vprašanje trend tveganja revščine in socialne izključenosti. Slovenija je po tem kazalniku pod povprečjem EU, vendar se delež v zadnjih letih ni bistveno zmanjšal. Inflacija hrane in energije v obdobju 2022–2024 je dodatno povečala pritisk na gospodinjstva z nizkimi prihodki.
Stopnja tveganja revščine sama po sebi še ne pomeni, da posameznik prejema pomoč pri hrani, kaže pa, kolikšen del prebivalstva živi pod pragom relativne revščine. Pomemben kazalnik je tudi delež ljudi, ki si ne morejo privoščiti ustreznega obroka vsak drugi dan.
Tveganje revščine in socialne izključenosti (zadnji razpoložljivi podatki)
| Država | Stopnja tveganja revščine (%) | Tveganje revščine ali socialne izključenosti (%) |
| Slovenija | ~13–14 % | ~18–19 % |
| EU povprečje | ~16–17 % | ~21–22 % |
| Hrvaška | ~18–20 % | ~23–25 % |
| Italija | ~19–20 % | ~24–25 % |
| Avstrija | ~14–15 % | ~18–19 % |
Obseg pomoči in trendi
Podatki iz prejšnjih let kažejo, da je bila podobna pomoč ključnega pomena pri blaženju socialnih stisk. V letu 2025 je bilo razdeljenih skoraj 3.600 ton hrane več kot 119 tisočim končnim prejemnikom. Večina pomoči je bila razdeljena preko Rdečega križa in Karitas, ob tem pa je bila pomoč podprta tudi s spremljevalnimi ukrepi za socialno vključenost.
Iz evropskega vidika spada ta vrst pomoči v širi kontekst Evropskega socialnega sklada plus, ki ne podpira le materialne pomoči, ampak tudi projekte, ki prispevajo k zaposlovanju, izobraževanju in socialnemu vključevanju. Slovenija iz tega sklada prejema sredstva, ki se delno koristijo za socialno pomoč najbolj ogroženim osebam.
Preberite več:
Izziv takšnih programov je trajnostni učinek pomoči. Osnovna pomoč z živili izboljša dostop do hrane in lajša materialno stisko, hkrati pa spremljevalni ukrepi lahko zagotovijo bolj trajne spremembe v življenju prejemnikov pomoči. V času gospodarskih pritiskov, rasti stroškov in negotovosti glede prihodnjih davčnih ali socialnih sprememb, je dialog med državo, lokalnimi organizacijami in civilno družbo pomembnejši kot kadarkoli prej.
