Za povečanje samooskrbe z zelenjavo potrebnih 100 milijonov evrov

Rastlinjak, rastline, zelenjava
Foto: Unsplash

Slovenija je leta 2024 dosegla le 37-odstotno samooskrbo z zelenjavo, kar pomeni, da več kot polovico zelenjave uvozimo. Kako povečati domačo proizvodnjo in zmanjšati odvisnost od uvoza, je bila osrednja tema letošnjega Zelenjadarskega posveta na sejmu AGRA, ki ga je organizirala GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. 

Ključni izziv je usmerjena kmetijska politika in finančna podpora za naložbe v sodobno pridelavo zelenjave v zavarovanih prostorih, kot so visokotehnološki rastlinjaki.

Prednosti pridelave v zavarovanih prostorih

Neugodne vremenske razmere močno vplivajo na pridelek, a jih lahko učinkovito omilimo z uporabo rastlinjakov. Ti omogočajo stabilnejšo in bolj predvidljivo pridelavo ne glede na vremenske pogoje, podaljšanje rastne sezone in več pridelovalnih ciklusov na leto. Poleg tega rastlinjaki omogočajo optimalno izkoriščanje virov, kot so voda in hranila, ter zmanjšujejo rabo zaščitnih sredstev, kar pozitivno vpliva na kakovost in trajnost pridelave.

Kristjan Magdič, predsednik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS-Zbornici, je poudaril: “Za dosego popolne samooskrbe s ključnimi zelenjadnicami, kot so paradižnik, solata, paprika, kumare, bučke, jajčevci in jagode, bi potrebovali le 25 do 30 dodatnih hektarjev sodobnih rastlinjakov. Za to pa ocenjujemo, da je v treh letih potrebnih približno 100 milijonov evrov.”

Pridelava v zemlji pa ostaja pomembna za zelenjadnice, ki se v rastlinjakih ne morejo pridelovati. Magdič je opozoril, da omejitev podpor v višini 800.000 evrov v trenutnem finančnem obdobju ovira gradnjo sodobnih rastlinjakov. “Pri oblikovanju prihodnjih ukrepov moramo poiskati rešitve, ki bodo podprle oba načina pridelave in omogočile kakovostno zelenjavo za slovenske potrošnike,” je dodal.

Okrogla miza o 100-odstotni samooskrbi

V okviru posveta je potekala tudi okrogla miza z naslovom “Ali lahko dosežemo 100% samooskrbo z zelenjavo”. Udeleženci, med njimi Simona Vrevc z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Branko Ravnik, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Lea Žnidarič z zelenjadarske kmetije Lesarovi in Kristjan Magdič iz podjetja Paradajz, so izpostavili ključne izzive nizke samooskrbe in pomanjkanja zavarovanih prostorov.

Med izzivi so poudarili tudi nepoštene postopke v verigi preskrbe, ki pridelovalce postavljajo v neenak položaj, ter potreba po tehnološkem razvoju in boljšem prenosu znanj med pridelovalci in strokovnjaki.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji