Slovenija je prejela 12.060.000 evrov iz Evropskega socialnega sklada plus od skupne vrednosti 18 milijonov evrov. Ti so namenjeni projektu Povezava sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja s potrebami trga dela 2025–2029, navaja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
Po navedbah preteklega razpisa (PUD 2018-2022) je delodajalec za mentorstvo vajenca prejel 2.768 evrov, zbornica pa 235 evrov. Delodajalec, ki je sprejel na prakso dijaka ali študenta zaključnega letnika, je prejel 1.186 evrov, šola pa 26 evrov za vsakega posameznega delodajalca, pri katerem je dijak oziroma študent opravljal prakso.
Ali bodo zneski v novem razpisu enaki, še ni znano, ker dokumentacija PUD 2025-2029 še ni objavljena.
Na razpis se sicer lahko prijavijo mikro, mala, srednja in velika podjetja, samostojni podjetniki, zavodi in druge organizacije, ki izvajajo dejavnost, povezano z izobraževanjem ali prakso dijaka oziroma študenta. Podjetje mora imeti urejene finance in poravnane davčne obveznosti ter za iste aktivnosti ne sme prejemati drugih javnih sredstev.
Pogoj je mentorstvo ustrezno izobraženega in izkušenega mentorja, delo oziroma praktičo usposabljanje pa mora biti vsebinsko povezano s poklicem. Potekati mora glede na dogovor ali pogodbo z izobraževalno institucijo ter mora biti del uradnega programa izobraževanja.
Praksa dijaka mora obsegati od nekaj tednov do nekaj mesecev letno, praksa študenta pa do 800 ur. Podjetje oziroma delodajalec mora voditi evidence prakse ter oddajati zahtevke za izplačilo, saj se sredstva refundirajo.
Podrobnosti o pogojih, prijavni postopek in rok prijave bodo objavljeni na spletni strani Javnega štipendijskega sklada RS.
Po podatkih Javnega štipendijskega sklada RS je bilo v obdobju med leti 2016 in 2022, ko se je izvajal tudi program PUD 2018-2022, v program PUD skupaj vključenih 25.854 dijakov, vajencev in študentov. Revizijsko poročilo Računskega sodišča na rs-rs.si pa kaže, da je bilo v tem obdobju približno 2.500–3.000 delodajalcev aktivno vključenih v PUD kot izvajalci praktičnih mest.
En odgovor
Če bodo znala podjetja dobro izkoristiti evropska sredstva, ne le “poceni delovne sile”, bodo s prakso pridobili oboji – delodajalci z novimi potencialnimi zaposlenimi in praktikantje, ki bodo tako lažje dobili prvo službo.