Deležniki v verigi preskrbe s hrano so danes na sestanku pri ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateji Čalušić iskali odgovore na problem vedno višjih cen hrane, ki močno prispevajo k inflaciji. Kljub odprti in konkretni razpravi pa odločilnih sklepov ali takojšnjih ukrepov ni bilo, saj je večina soglasna, da je potrebna sistemska sprememba, ne zgolj kratkoročne intervencije.
Ministrica Čalušić je po sestanku izpostavila, da so sodelujoči predstavili poglede iz različnih sektorjev – od kmetijstva, predelave, do trgovine – in skušali identificirati točke, kjer se cene zvišujejo. “Od primarne pridelave, prek predelave in odkupa, pa vse do trgovskih polic in naših nakupov – tam najbolj občutimo vse podražitve,” je poudarila.
Izpostavila je, da bodo zbrane informacije združili v enoten dokument, ki bo služil kot osnova za preučevanje položaja s strokovnjaki in morebitnimi ukrepi pri Svetu za cene. Ena izmed pomembnih želja je bila zagotovitev večje prisotnosti slovenske hrane na prodajnih policah, kar bi tako kmetom kot potrošnikom prineslo koristi. “Cilj je, da slovenski državljani kupujejo dostopno slovensko hrano, kmetje pa za svoje delo dobijo pravičen zaslužek,” je dodala ministrica.
Stališča kmetijskega sektorja in trgovine
Predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so zavrnili očitke, da ima primarni kmetijski sektor vpliv na višje cene mesa. Priznavajo sicer, da so cene govedine pri proizvajalcih višje, vendar so se, na primer, cene svinjine pri kmetih celo znižale, medtem ko so trgovske cene vseeno narasle.
Rejci so še poudarili velik izziv nezmožnosti odkupa slovenskih telet, saj jih velika večina že odide v izvoz, kar jim onemogoča vpliv na domače cene. Podoben trend opažajo tudi drugod po Evropi.
Kritika kratkoročnega spremljanja cen
Na sestanku so se dotaknili tudi projekta popisa cen košarice osnovnih živil, ki je potekal od jeseni 2022 do začetka leta 2024. Ministrica Čalušić je izrazila dvom o smiselnosti oživitve tega kratkoročnega spremljanja cen, saj po njenem mnenju ne prikazuje pravega trenda gibanja stroškov. Predlaga raje dolgoročno spremljanje, kot je desetletno povprečje, ki daje bolj realno sliko.
Upoštevati pa je treba tudi občutljivost morebitne regulacije cen, kjer bi lahko napačni ukrepi povzročili nasprotne učinke. O znižanju DDV na osnovna živila sta se ministrstvo in finančni urad morala še dogovoriti, glede tega pa je ministrica izrazila skepticizem zaradi vpliva na državni proračun in označila take predloge kot populistične.
Predsednik KGZS Jože Podgoršek opozarja na dodatne stroške, ki pritiskajo na celotno kmetijsko verigo – od prispevkov za dolgotrajno oskrbo do zahtev po zmanjšanju okoljskega odtisa. Po njegovem mnenju očitki, da primarni kmetijski sektor nosi odgovornost za podražitve, niso upravičeni.
Preberite več:
Podgoršek tudi vabi k iskrenemu dialogu in poziva vse deležnike k oblikovanju sistemskih rešitev, saj lahko Slovenija le s skupnimi ukrepi ohrani stabilnost cen hrane in vzdržnost kmetijstva.
