Potem ko sta Argentina in Urugvaj ratificirala trgovinski sporazum med Evropsko unijo in južnoameriškim blokom Mercosur, bo Evropska komisija začela sporazum začasno uporabljati. To pomeni, da se bo velik del trgovinskih določb začel izvajati še pred končno ratifikacijo v vseh državah članicah EU.
Gre za enega največjih trgovinskih sporazumov na svetu. Če bo v celoti zaživel, bo povezal trg z več kot 700 milijoni prebivalcev in približno četrtino svetovnega BDP. Pogajanja so trajala več kot dve desetletji, politične napetosti pa so sporazum večkrat postavile na rob propada.
Začasna uporaba pomeni, da bodo carinske koncesije in trgovinske olajšave začele veljati še pred formalno ratifikacijo v vseh nacionalnih parlamentih EU. Evropski parlament mora sporazum še potrditi, vendar Komisija ocenjuje, da je strateško smiselno trgovinske določbe začeti izvajati takoj.
Sporazum predvideva postopno odpravo carin na približno 90 odstotkov industrijskih in kmetijskih izdelkov. Evropska podjetja bodo lažje izvažala avtomobile, stroje, farmacevtske izdelke in kemikalije. Države Mercosurja pa bodo pridobile večji dostop do evropskega trga za meso, sladkor, sojo in druge kmetijske proizvode.
Geopolitični signal in ekonomski interes
Evropska unija s tem sporazumom krepi strateške povezave z Latinsko Ameriko, medtem ko se svetovna trgovina podira. Povezovanje z državami Mercosurja je tudi odgovor na trgovinske napetosti z ZDA in naraščajočo vlogo Kitajske v Južni Ameriki.
Za evropska industrijska podjetja sporazum pomeni večji dostop do rastočih trgov. Južna Amerika ostaja trg z velikim potencialom za infrastrukturo, energetiko, farmacijo in avtomobilski sektor.
Občutljiva točka je kmetijstvo
Najostrejše kritike prihajajo iz kmetijskega sektorja. Evropski kmetje opozarjajo na cenejši uvoz mesa in drugih agroživilskih proizvodov iz držav, kjer so proizvodni standardi in stroški drugačni kot v EU.
Za Slovenijo je dilema jasna. Industrijski izvoz lahko pridobi veliko, primarna kmetijska proizvodnja pa se bo verjetno soočala z dodatnim cenovnim pritiskom. Ker je slovenski agroživilski sektor razmeroma majhen in stroškovno občutljiv, bi lahko liberalizacija trgovine povečala konkurenco pri govejem mesu, perutnini in sladkorju, sploh ker so pod vprašanjem zaščitni mehanizmi in nadzor nad standardi.
Pomen za slovensko gospodarstvo
Slovenija neposredno z državami Mercosur ne trguje v velikem obsegu, vendar je vključena v evropske dobavne verige. Če bodo nemški ali italijanski proizvajalci povečali izvoz v Južno Ameriko, se lahko učinek posredno prelije tudi na slovenske dobavitelje. Na drugi strani pa bodo nižje carine tudi povečale dostop južnoameriških surovin do evropskega trga, kar lahko vpliva na cene. Slovenska politika se bo morala ukvarjat s tem, kako uskladiti industrijski interes z zaščito domačega kmetijstva.
Preberite več:
Sporazum Mercosur združuje geopolitiko, energetsko varnost in konkurenčnost, ni je trgovinski sporazum. Njegovi učinki se bodo pokazali postopno, a bo že začasna uporaba začela oblikovati trgovinske tokove med obema stranema Atlantika.
