Danes so začele veljati ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS), ki izhajajo iz ruskega lastništva podjetja. Sankcije so bile v preteklih mesecih večkrat odložene, a je zdaj odločitev izvršena, kar bo vplivalo predvsem na dobavo nafte prek hrvaškega Jadranskega naftovoda (Janaf), ki bo zaradi sankcij prekinil dobavo za NIS.
Ameriške oblasti so lansko leto uvedle obsežen paket sankcij proti ruskemu energetskemu sektorju, katerega del je zdaj tudi NIS. Na začetku je bil določen rok za spremembo lastništva v podjetju 25. februar, toda izvedba sankcij je bila večkrat odložena. Po zadnjih informacijah je Janaf prekinil dobavo nafte za NIS, saj je zadnje dovoljenje poteklo 8. oktobra.
Srbija je zelo odvisna od nafte, ki prihaja prek Hrvaške, zato so posledice sankcij resne. Kljub temu so iz ministrstva za energetiko in rudarstvo zagotovili, da so zaloge nafte in naftnih derivatov dovolj velike, da bo oskrba prebivalstva in industrije ostala neokrnjena.
V NIS so prav tako potrdili, da imajo zagotovljene zadostne zaloge in da bencinske črpalke dobavljajo z vsemi vrstami naftnih derivatov. V primeru, da tuje plačilne kartice, kot sta Mastercard in Visa, ne bodo več delovale, bo možno plačevati z domačo kartico Dina, gotovino ter z metodo IPS pokaži.
Poslovanje in odzivi NIS
NIS je naznanil, da jim ni bila podaljšana posebna licenca ameriškega Ministrstva za finance, ki jim je doslej omogočala nemoteno poslovanje kljub sankcijam. Iz podjetja so sporočili, da pozorno spremljajo situacijo in si prizadevajo za reševanje problema v sodelovanju z vlado Srbije ter ameriškim ministrstvom za finance.
Pri tem izpostavljajo, da so od trenutka, ko je bila firma s strani OFAC (Specially Designated Nationals) uvrščena na seznam sankcioniranih subjektov, prilagodili poslovanje in se osredotočili na redno oskrbo ter zagotavljanje stabilnosti zaposlenih.
Veleprodaja naftnih derivatov ostaja nemotena, prav tako so plačilne kartice za korporativne stranke povsem funkcionalne.
Lastniška struktura in politične implikacije
Največji lastnik NIS ostaja ruski Gazprom Neft, ki ima v lasti 44,85% delnic, sledijo država Srbija z 29,87% in družba Intelligence z 11,3%. Preostale delnice so v lasti manjšinskih vlagateljev.
Politični vrh Srbije opozarja na velike izzive, povezane z sankcijami, zlasti na finančne omejitve in potencialne kadrovske posledice. Srbski predsednik Aleksander Vučić je izrazil upanje, da ne bo velikih odpuščanj, a skrbi ga omejitev poslovanja bank z NIS.
Preberite več:
Medtem pa je ministrstvo za energetiko zagotovilo, da bo kljub sankcijam gospodarstvo in prebivalstvo ostalo preskrbljeno, v kolikor bo sodelovanje s partnerji mogoče nadaljevati.
