Prodaja ruskega deleža v srbski Naftni industriji Srbije (NIS) se bliža razpletu. Po poročanju Financial Timesa je emiratska družba ADNOC glavni kandidat za nakup 56-odstotnega ruskega deleža, pogajanja pa potekajo tudi z madžarskim MOL. Srbija, ki bi najraje sama odkupila celoten NIS, ostaja ob strani.
Vrednotenje družbe je ključno vprašanje. Po podatkih iz letnega poročila za 2024 ima NIS premoženje v vrednosti 4,7 milijarde dolarjev, od česar na ruski delež odpade približno 2,6 milijarde. Borzni strokovnjak Nenad Gujaničić je za Radio Slobodna Evropa ocenil celotno družbo na približno 2,5 milijarde evrov. Tržna vrednost na beograjski borzi je po uvedbi sankcij padla pod milijardo evrov, a Gujaničić opozarja, da nizek promet na borzi ne odraža prave vrednosti.
Srbija je leta 2008 prodala 51 odstotkov NIS za 400 milijonov evrov. Od takrat je Gazprom Neft v modernizacijo vložil 4,8 milijarde evrov, je za Radio Slobodna Evropa povedal vir iz NIS. Pančevska rafinerija je edina v Srbiji in pokriva večino domačega trga goriv.
Zakaj Srbija ni zaželen kupac? Ruski lastniki se upirajo prodaji Beogradu, je dejal predsednik Vučić na novinarski konferenci. Poleg tega ameriška kancelarija OFAC, ki je oktobra uvedla sankcije NIS zaradi ruskega lastništva, pričakuje prodajo tretji stranki. Nakup s strani Srbije ne bi odpravil ruskega vpliva. Ne nazadnje Beograd nima dovolj sredstev. V proračunu je za odkup predvidenih 1,4 milijarde evrov, kar zadošča kvečjemu za polovico ruskega deleža, poroča revija Nova ekonomija.
ADNOC je po neuradnih podatkih ocenil NIS trikrat nižje kot ruska stran, navaja Financial Times. Do dogovora je prišlo šele po približevanju ocen. Emiratska družba je tesna partnerica ameriškega energetskega sektorja, zato je odobritev posla s strani OFAC verjetna.
Vučić je ruskim lastnikom dal rok do 15. januarja, da najdejo kupca, sicer bo Srbija uvedla lastno upravo. OFAC je medtem podaljšal rok za pogajanja do 24. marca, poroča portal 021. Rafinerija v Pančevu je zaradi prekinitve dobave nafte po hrvaškem naftovodu JANAF od konca novembra zaustavljena, Srbija pa uvaža gotove derivate.
Brez prodaje ruskega deleža sankcije ostajajo v veljavi, s tem pa tudi tveganje za srbski bančni sistem in gospodarstvo. Nacionalizacija bi zahtevala tržno odškodnino, je za Novo ekonomijo pojasnil profesor Mirko Vasiljević s Pravne fakultete v Beogradu.
