Skupščina upnikov je odločila: proizvodnja v bosansko-hercegovski Koksari Lukavac se ustavlja. Nekdanji industrijski gigant, ki je več kot šest desetletij proizvajal metalurški koks, ni pritegnil nobenega strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen nadaljevati z obratovanjem. S tem se končuje dolga agonija zadnjega proizvajalca koksa v Bosni in Hercegovini in na celotnem Balkanu.
Odločitev je padla po mesecih neuspešnega iskanja vlagateljev. Za nadaljevanje proizvodnje se ni prijavilo niti podjetje Pavgord iz Foče, ki je do decembra 2025 delovalo kot začasni najemnik obrata, a je odstopilo od pogodbe, ko je ocenilo, da poslovanje ni več gospodarsko vzdržno. Med ključnimi razlogi za umik je Pavgord navedel drastično rast operativnih stroškov, višje cene električne energije in začetek uvedbe evropskega mehanizma CBAM, ki od letošnjega januarja podražuje izvoz ogljično intenzivnih izdelkov na trg EU.
“Skupščina ni imela drugega izhoda, kot da sproži postopek zaustavitve obratov. Na kar nismo mogli vplivati, je iskanje partnerja za proizvodnjo koksa, ki jih preprosto ni,” je povedal Almir Bajrić, stečajni upravitelj koksarne, kot poroča Federalna televizija BiH.
Sindikat je odločitev sprejel z ogorčenjem. Predsednik sindikalne organizacije Ermin Halilović je opozoril, da delavci, zlasti inženirji in vodje obratov, pogojujejo sodelovanje pri gašenju peči z izplačilom zaostalih plač za oktober in del novembra, ki so postale del stečajne mase. Nekdanji sindikalni vodja Nurdin Đuzić je šel še dlje in zatrdil, da gre za načrtno zapiranje obrata, odgovornost pa pripisal kantonalni vladi.
Koksara Lukavac, nekdanji GIKIL (Global Ispat Koksna Industrija), je bila ustanovljena leta 1961. V najboljših časih je zaposlovala skoraj tisoč ljudi, njeni prihodki pa so leta 2022 presegali 300 milijonov evrov. Do leta 2024 so se prepolovili na dobrih 150 milijonov evrov. Lansko leto je družba zaključila z izgubo 60 milijonov evrov, v prvih sedmih mesecih pa je zabeležila operativni minus dobrih 11 milijonov evrov. Lastniško strukturo je zapletala 51-odstotna udeležba Global Steel Holdings Limited, družbe, povezane s Pramodom Mittalom.
V stečajnem postopku je bilo od 340 milijonov evrov prijavljenih terjatev priznanih približno 280 milijonov evrov. Največja posamična upnika sta britanski Moorgate s približno 153 milijoni evrov in hrvaški Erdal-trading s skoraj 67 milijoni evrov. Terjatve delavcev v skupnem znesku dobrih 3,8 milijona evrov imajo prednostni položaj in bodo po zagotovilih stečajnega upravitelja v celoti poplačane po delni prodaji premoženja.
Bajrić napoveduje, da bo javni poziv za prodajo družbe ali posameznih delov premoženja objavljen predvidoma marca, prvi iztržki pa naj bi bili na voljo že aprila. Ocenjena vrednost koksarne znaša okoli 128 milijonov evrov, kar pomeni, da bodo upniki poplačani le deloma.
Gašenje obrata mora po opozorilih stečajnega upravitelja potekati nadzorovano in varno, da ne pride do okoljskih ali varnostnih zapletov. Bajrić se je ob tem skliceval na primer varne zaustavitve koksne baterije v Zenici, ki je bila izvedena brez težav.
Zaprtje koksarne v Lukavcu je del širšega krčenja težke industrije na Zahodnem Balkanu, ki jo stiskajo naraščajoči stroški energije, strožji okoljski standardi EU in cenejša azijska konkurenca. Evropska industrija koksa in jekla se že leta sooča s pritiski, mehanizem CBAM pa bo ta pritisk na balkanske proizvajalce le še poglobil.
