Delavka v trgovskem podjetju je bila več let sistematično prikrajšana pri izplačilu variabilnega dela plače, ker je koristila bolniški dopust in nego otroka. To je v postopku ugotovil Zagovornik načela enakosti, ki je diskriminacijo prepoznal kot kršitev na podlagi osebnih okoliščin – zdravstvenega stanja in starševstva.
V obdobju med decembrom 2016 in decembrom 2019 je bila delavka ob vsakem izostanku z dela, daljšem od osmih ur mesečno, deležna nižje stimulacije. Dokazala je, da je njena plača v teh mesecih padla, čeprav je v določenih primerih celo delala od doma. Ključen dokaz je bilo elektronsko sporočilo njenega nadrejenega, v katerem je ta izrecno priznal, da pri dodeljevanju stimulacije upošteva odsotnost.
Podjetje očitkov ni uspelo ovreči. Ni predložilo nobenega internega akta ali uradnega dokumenta, ki bi pojasnjeval merila za izplačilo stimulacije. Zagovornik je tako sledil delavkinim trditvam, da je v podjetju obstajalo tiho pravilo o nižji stimulaciji za zaposlene, ki so zaradi bolezni ali otrokove nege odsotni z dela.
Primer ponovno odpira vprašanje poštenih in preglednih sistemov nagrajevanja v podjetjih ter zaščite zaposlenih, ki uveljavljajo zakonske pravice.
