Mesto Zagreb bo v okviru ambicioznega športno-rekreacijskega projekta Svetice, vrednega več kot 260 milijonov evrov, do leta 2029 zgradilo nov nogometni stadion Maksimir. Projekt, ki ga je danes predstavil župan Tomislav Tomašević, vključuje tudi večnamenski športni kompleks, namenjen profesionalnemu in rekreativnemu športu, ter pomeni največjo investicijo v športno infrastrukturo v zgodovini mesta.
Štiri cone, osrednji objekt – stadion
Športni center Svetice bo razdeljen v štiri cone. Cona A bo obsegala atletski stadion in večnamenske dvorane za dvoranske športe, cona B bo zajemala obstoječi bazenski kompleks, cona C bo namenjena novemu nogometnemu stadionu, v coni D pa bodo urejeni prometni objekti, med drugim tramvajsko obračališče in poligon za avtošole.
Glavni objekt bo novi stadion Maksimir s kapaciteto 35.000 sedežev in vrednostjo 175 milijonov evrov. Stadion bo v celoti v javni lasti. Poleg njega bodo zgradili še 15 milijonov evrov vreden atletski stadion, 50-milijonsko rokometno dvorano in 20-milijonsko večnamensko dvorano za športe, kot sta košarka in futsal.
Sodelovanje z vlado in arhitekturni razpis še letos
Stadion bo financiran skupaj z vlado, ki bo pokrila polovico stroškov. Premier Andrej Plenković je danes ob predstavitvi podprl projekt in poudaril, da Dinamo Zagreb ter hrvaška reprezentanca zaslužita ustrezno športno infrastrukturo. “Zagreb mora imeti stadion, kakršnega imajo evropske prestolnice. Veseli smo, da bomo k temu prispevali tudi mi,” je dejal.
Tomašević je dodal, da bodo še letos objavili javni razpis za urbanistično-arhitekturno rešitev, prihodnje leto pa pripravili glavni projekt in začeli rušitev obstoječega stadiona. Gradnja se bo začela leta 2027, odprtje pa je predvideno za leto 2029.
Javna investicija brez zasebnega kapitala
Župan Tomašević je poudaril, da bo stadion javna naložba. Pojasnil je, da bi bila donosnost za morebitne zasebne investitorje prenizka, razen če bi bistveno povečali komercialne vsebine, kar pa bi dodatno obremenilo že tako prometno nasičeno območje Maksimira.
Projekt so več mesecev usklajevali s športnimi zvezami in urbanisti, poudarja župan, pri čemer je ključno vlogo odigralo tudi upoštevanje prometne in okoljske vzdržnosti. V prihodnje bodo odločali še o morebitnem sodelovanju države pri financiranju preostalih delov centra.
