Zagrebška borza preučuje možnost, da bi se pozicionirala kot regionalno središče za borzno kotacijo podjetij iz turističnega sektorja, je za Poslovni dnevnik povedala predsednica uprave Ivana Gažić. Načrt je del širše prenove segmentacije trga, ki bo vključevala tudi poseben poudarek na trajnostnih izdajah vrednostnih papirjev. Novo strukturo trga morajo najprej uskladiti z regulatorjem in uvrščenimi družbami, ker bo sprememba segmentov vplivala tudi na omejitve naložb pokojninskih skladov.
Skupina Zagrebške borze, ki vključuje tudi Ljubljansko borzo, je lani zabeležila 26,6-odstotno rast prihodkov na več kot pet milijonov evrov, dobiček pa se je povečal za 182 odstotkov, na 556 tisoč evrov. V Zagrebu so izpeljali tri prve javne ponudbe delnic, promet z ETF skladi pa je dosegel 124 milijonov evrov, kar je 69 odstotkov več kot leto prej. V prvih dveh mesecih leta 2026 je promet z delnicami na zagrebškem trgu 47 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani.
Gažićeva je potrdila, da je Zagrebška borza konec leta 2025 prejela ponudbo ljubljanskega Axor Holdinga za odkup stoodstotnega deleža v Ljubljanski borzi, a je ponudbo zavrnila. Podobno ponudbo so zavrnili že leta 2024.
Projekt Junctus, ki povezuje osem regionalnih borz ob podpori EBRD, napreduje z mesečnimi sestanki. Ena od konkretnih pobud je skupni ETF sklad s sestavnicami z vseh osmih trgov. Finančna ministrstva vseh sodelujočih držav so avgusta lani podpisala sporazum o razumevanju, cilj pa je čim večje usklajevanje predpisov. Zagrebška borza medtem razmišlja o obveznem dvojezičnem poročanju (v hrvaškem in angleškem jeziku) za vse uvrščene družbe, kar je tudi pogoj za napredovanje v kategorijo Frontier Advance po klasifikaciji MSCI.
En odgovor
Ljubljana ima farmacijo in zavarovalnice, Zagreb naj vzame turizem. Vsaka borza potrebuje svojo nišo.