Ne glede na to, ali ste zagovornik zmanjšanja emisij ogljika ali preprosto uživate v osupljivih razgledih, ni večjega užitka kot potovanje po Evropi z vlakom. Zdaj bi lahko vlak “v slogu metroja“, ki bi popolnoma spremenil pravila igre, revolucioniral evropska potovanja, saj bi povezal velik del Evrope, vključno z Veliko Britanijo, Turčijo do Istanbula, Ukrajino in Zahodni Balkan, vzdolž petih glavnih prog z 39 postajami, najmanj eno v vsaki državi.
Železniški projekt Starline, z geslom “Metro za Evropo”, predvideva, da bi nadomestitev kratkih letalskih poti s hitrim železniškim omrežjem lahko zmanjšala emisije ogljikovega dioksida za neverjetnih 95 odstotkov, skupno pa bi bilo povezanih 424 velikih mest s pristanišči, letališči in železniškimi povezavami. Načrt predvideva tudi 80-odstotno zmanjšanje kratkih letov, medtem ko bi vlaki, ki bi prevozili 22.000 km, bili 30 odstotkov hitrejši od avtomobilov in tradicionalnih železniških poti, poroča Metro.co.uk.
Promet je leta 2022 predstavljal približno 29 odstotkov emisij toplogrednih plinov v EU.
Mrežo superhitrih vlakov, ki bi do leta 2040 povezala skoraj celotno celino, je predstavil danski možganski trust 21st Europe. Regija Zahodnega Balkana bi bila neposredno povezana s ključnimi evropskimi prestolnicami, vključno z Madridom, Rimom, Istanbulom in Kijevom – in to s hitrimi vlaki, ki bi lahko dosegali hitrosti do 400 km/h.
Vizija Starline želi preoblikovati obstoječo železniško infrastrukturo, ki jo opisuje kot “razdrobljeno, neenotno in pogosto počasno“, ter ponuditi ultrahitre povezave, ki bi konkurirale letalskemu prometu.
“Resnično integriran železniški sistem ni več le vprašanje udobja; to je strateška nuja za odpornost Evrope v 21. stoletju,“ navaja dokument. “Starline, oblikovan kot metro, spreminja percepcijo Evropejcev – ne bi bili več skupek oddaljenih držav, temveč hitro in povezano omrežje,“ poroča eKapija.
Vlaki bi dosegali hitrosti od 300 do 400 km/h, kar pomeni, da bi potovanje iz Helsinkov do Berlina trajalo nekaj več kot pet ur – bistveno manj kot celodnevno potovanje danes. Potniki ne bi bili razdeljeni v razrede, temveč v “cone potreb“ – mirne cone za delo, družinske oddelke in podobno.
Vlaki bi imeli prepoznavno temnomodro zunanjost, postaje pa bi bile zgrajene zunaj velikih mest in neposredno povezane z mestnim prevozom. Cilj je, da te postaje postanejo urbani kulturni centri – z restavracijami, trgovinami, koncertnimi dvoranami, muzeji in športnimi objekti.
Da bi vizija postala resničnost, 21st Europe predlaga javno financiran model, v katerem bi nacionalna železniška podjetja upravljala proge prek sistema franšiz. Centralno koordinacijo bi izvajala nova Evropska železniška agencija (ERA) v okviru EU, ki bi nadzorovala tehnične standarde, interoperabilnost in dolgoročni razvoj omrežja.
Delovna sila – od strojevodij do osebja na postajah – bi bila usposobljena v skladu z enotnimi evropskimi pravili, kar bi zagotovilo doslednost po celotnem omrežju. Starline bi uporabljal enoten sistem prodaje vozovnic.
Čeprav je projekt izjemno ambiciozen, ima jasen časovni okvir: cilj je, da bo Starline deloval do leta 2040. “Zdaj začenjamo graditi omrežje, da bi spodbudili resnične spremembe – povezujemo odločevalce, oblikovalce in voditelje industrije, da vizijo spremenimo v realnost,“ zaključuje možganski trust.
Preberite več:
Načrt ima tri pomanjkljivosti – pojavlja se ravno v času, ko se vse glasneje govori o množičnem oboroževanju Evrope v vrednosti več kot 350 milijard evrov, sredstva pa bi lahko namenili za Starline; iz omrežja so izključene Rusija in Belorusija ter države Kavkaza (Armenija, Gruzija in Azerbajdžan); prav tako pa so balkanski kraji pomanjkljivo povezani (ni povezave Beograd–Zagreb ali Beograd–Podgorica, manjka tudi Skopje). To pomeni, da bi morale države same poskrbeti za te linije, kar bi bilo veliko finančno breme, ali pa bi bilo treba načrt dodatno prilagoditi.
