Državne obveznice v Veliki Britaniji in Franciji se soočajo z velikim pritiskom. Zahtevani donosi na dolžniške vrednostne papirje so v obeh državah poskočili na najvišje vrednosti v več letih. Trgi so namreč zaskrbljeni zaradi negotovih gospodarskih razmer, kopičenja javnega dolga in političnih napetosti, ki ovirajo stabilnost državnih financ.
V Londonu je donosnost na 27-letne državne obveznice “gilts” med trgovanjem na sekundarnem trgu dosegla 5,7 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1998. Tudi donos do dospetja na 10-letne britanske obveznice je narasel na 4,8 odstotka. To pomeni, da vlagatelji od teh obveznic zahtevajo višjo nagrado za tveganje, saj menijo, da se lahko finančne težave v državi stopnjujejo.
Lahko si predstavljate, da vlagatelji postajajo previdnejši. Pritisk je občuten tudi na britanskem funtu, ki je izgubil vrednost glede na dolar (za 1 odstotek) in evro (za 0,6 odstotka). Trenutni tečaj pravi, da za en funt dobite približno 1,34 dolarja ali 1,15 evra.
Zaskrbljenostjo glede britanskih javnih financ
Britanska finančna ministrica Rachel Reeves se sooča z izzivom znižanja javnofinančnega primanjkljaja, ki znaša kar 51 milijard funtov. Jeseni naj bi bila pripravljena nova proračunska strategija, mnogi pa se bojijo, da bodo sledile višje davčne obremenitve in zmanjšanje javnih izdatkov, kar bi lahko nadalje obremenilo gospodarstvo.
Podobno je stanje v Franciji, kjer so zahtevani donosi na 30-letne državne obveznice narasli na 4,5 odstotka, kar je najvišji vrh po letu 2011. Donosnost na 10-letne francoske obveznice se je povzpela na 3,6 odstotka. Vzrok za takšno negotovost je predvsem politična kriza, ki je nastala po napovedi premierja Francoisa Bayrouja o glasovanju o zaupnici manjšinski vladi.
Bayroujeva odločitev je posledica ostrega nasprotovanja njegovi varčevalni proračunski strategiji. Ta predvideva drastične proračunske reze, med drugim zmanjšanje števila praznikov in zamrznitev javne porabe, s ciljem varčevanja 44 milijard evrov ter obvladovanja naraščajočega državnega dolga. A ukrepa sprožata val nezadovoljstva tako med politiki kot prebivalstvom, kar dodatno povečuje tveganje za finančno stabilnost države.
Kaj to pomeni za gospodarstvo?
Visoki donosi na državne obveznice pomenijo, da si morajo države za zadolževanje na finančnih trgih izposoditi po višjih obrestnih merah. To pa bremeni javne finance in otežuje izvedbo novih projektov ter spodbuja strah pred morebitnim povečanjem davkov ali znižanjem javnih storitev.
Preberite več:
V Veliki Britaniji in Franciji so pred zahtevnimi meseci, v katerih bodo morali sprejeti težke odločitve, s ciljem da stabilizirajo svoje proračune in povrnejo zaupanje vlagateljev. Javni dolg se kopiči, politične napetosti rastejo, trgi pa se odzivajo z višjimi zahtevami donosa na obveznice.
