Ekonomist Bogomir Kovač je v oddaji Odmevi na RTV Slovenija opozoril, da se Evropa in Slovenija približujeta obdobju, ki bi lahko bilo resnejše od energetske krize leta 2022. Po njegovih besedah nas čaka precej predvidljiva, a hkrati zelo zahtevna veriga dogodkov, ki se začne pri rasti cen energentov, nato preide v širšo inflacijo, temu sledijo višje obrestne mere, na koncu pa lahko pride tudi do upočasnitve gospodarstva in recesije. Opozarja, da trenutne razmere niso zgolj kratkoročen šok, ampak signal, da se razmere na globalnem energetskem trgu dolgoročno zaostrujejo.
Kovač ocenjuje, da ima vlada v tem trenutku razmeroma malo manevrskega prostora. Cene goriv bodo po njegovem mnenju še naprej rasle in same po sebi omejevale porabo, zato država težko neposredno vpliva na osnovno strukturo cen.
Več možnosti vidi v ciljanih ukrepih, predvsem pri pomoči najbolj občutljivim skupinam, kot so kmetijstvo, transport in energetsko intenzivna industrija, kjer lahko država vsaj delno omili posledice dražjih energentov. Hkrati poudarja, da bi morala politika več narediti tudi na strani usmerjanja porabe in racionalnejše rabe energije, saj se bodo pritiski na stroške po njegovem nadaljevali.
Problem tudi v tem, da odziv ni bil pravočasen
Kritičen je do ravnanja vlade v času zadnjih podražitev, saj meni, da je bila panika na trgu deloma posledica napačne komunikacije in prepoznih ukrepov. Objava novih cen goriv je po njegovem mnenju sprožila dodatno povpraševanje in kopičenje zalog, kar je še povečalo pritisk na sistem. Če bi država hitreje sprostila določene omejitve in bolje upravljala razmere, bi bil učinek bistveno blažji.
Dotaknil se je tudi vloge Petrola in ocenil, da podjetje ni bilo dovolj pripravljeno na povečano povpraševanje, čeprav poudarja, da razlogi niso enostranski. Po njegovem gre za kombinacijo regulatornega okolja, logističnih omejitev in neustreznega modela oblikovanja cen, ki ne sledi razmeram na trgu. Rezultat je bil viden v obliki motenj pri oskrbi, kar je v občutljivem političnem trenutku dodatno povečalo nezadovoljstvo ljudi. Ob tem opozarja, da napetosti med državo in Petrolom niso nove, ampak trajajo že desetletja in izhajajo iz vprašanja regulacije ter vloge države v energetskem sektorju.
Preberite več:
- Bruselj poziva k omejitvi potovanj, ministri G7 razpravljajo o sprostitvi naftnih rezerv
- Nafta z rekordnim mesečnim skokom od leta 1988, Wall Street tone, Powell s Harvarda sporočil, da dviga obrestnih mer ne bo
- Nova realnost evropske energetike: odvisnost (od Rusije) ni izginila, le preoblikovala se je
Najbolj zaskrbljujoče pa je po njegovem mnenju to, da kriza ne bo kratkotrajna. Ocenjuje, da lahko trenutne geopolitične razmere trajajo več mesecev, kar pomeni trajen pritisk na cene energentov in posledično na celotno gospodarstvo. Tudi če se konflikt relativno hitro umiri, bodo učinki ostali, saj so dobavne verige že pod pritiskom, investicije pa zadržane. Zato opozarja, da se Evropa še vedno preveč zanaša na scenarij hitre umiritve razmer, namesto da bi se sistemsko pripravila na daljše obdobje negotovosti.
