Predlog novele zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju je sprožil ostro reakcijo delodajalskih organizacij. Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije so pred obravnavo v državnem zboru jasno sporočili, da predlogu odločno nasprotujejo.
Njihovo sporočilo pa je, da novela pomeni nesorazmeren poseg v upravljanje gospodarskih družb ter dodatno administrativno in finančno breme, predvsem za mala in srednja podjetja.
Po oceni delodajalskih organizacij bo imel največji učinek prav na MSP, ki predstavljajo več kot 99 odstotkov vseh podjetij v državi. Ukinitev praga 50 zaposlenih pomeni, da bodo tudi manjša podjetja morala vzpostaviti dodatne strukture sodelovanja delavcev, financirati njihovo delovanje ter zagotavljati podporo za izobraževanja in pravne postopke.
Ključne spremembe, ki jih gospodarstvo problematizira
| Predlagana sprememba | Možen vpliv na podjetja |
| Ukinitev praga 50 zaposlenih | Obveznosti se širijo tudi na manjša podjetja |
| Razširitev pristojnosti svetov delavcev | Poseg v upravljanje in nadzorne strukture |
| Obvezno financiranje delovanja svetov delavcev | Neposredno povečanje stroškov dela |
| Dodatne zahteve na področju varnosti in zdravja pri delu | Administrativne in organizacijske obremenitve |
| Širitev nabora prekrškov in glob | Večje regulatorno tveganje |
Finančni učinek in stroški
Posebej problematična je ureditev financiranja svetov delavcev. Predlog uvaja obvezna lastna sredstva za njihovo delovanje ter dodatne stroške administrativne in pravne podpore. Po ocenah delodajalcev lahko to za posamezna podjetja pomeni več deset tisoč evrov letnih stroškov, v večjih družbah še bistveno več.
V času, ko se podjetja že soočajo z višjimi stroški dela, energentov in regulative, takšen poseg po njihovem mnenju dodatno zmanjšuje konkurenčnost.
Vprašanje korporativnega upravljanja
Novela posega tudi v delovanje nadzornih svetov in uprav. Delodajalci opozarjajo, da širitev vpliva delavskih predstavništev lahko spremeni ravnotežje med deležniki, na katerem temelji sodobno korporativno upravljanje. To odpira vprašanja odgovornosti in neodvisnosti članov organov vodenja in nadzora.
Za tuje investitorje je ključna prav predvidljivost pravnega okolja. Vsaka sistemska sprememba, ki posega v strukturo upravljanja podjetij, lahko vpliva na investicijske odločitve, še posebej če ni podprta z jasnimi analizami učinkov.
Socialni dialog pod vprašajem
Delodajalske organizacije opozarjajo tudi na postopek. Predlog po njihovih navedbah ni bil ustrezno obravnavan v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Umik točke z dnevnega reda naj bi onemogočil vsebinsko razpravo med socialnimi partnerji.
Takšen pristop po njihovem mnenju pomeni odmik od ustaljenih praks socialnega dialoga, ki so bile doslej temelj usklajevanja delovnopravne zakonodaje.
Preberite več:
Vprašanje, ki se ob tem odpira, presega samo vsebino novele. Bolj jih (nas) zanima, kakšno regulativno okolje želi država ustvarjati. Podjetja opozarjajo, da brez jasnih analiz finančnih posledic in brez širokega soglasja socialnih partnerjev takšne spremembe ustvarjajo negotovost. Razprava v državnem zboru bo zato tekla tudi o širšem razmerju med zaščito delavskih pravic, konkurenčnostjo gospodarstva in stabilnostjo države.
