Zakaj je hrana po Evropi tako različno draga?

Ko stopimo v trgovino in napolnimo voziček z osnovnimi živili, nas cena na blagajni pogosto preseneti. A ali ste se kdaj vprašali, zakaj so nekatere države v Evropi absolutno dražje, druge pa bistveno cenejše, čeprav se povprečni potrošnik morda ne bi odločil takoj za nakup v drugi državi? Odgovore daje zadnja analiza Eurostatovega indeksa cen hrane in brezalkoholnih pijač za leto 2024, ki primerja cene živil v 36 evropskih državah glede na povprečje Evropske unije.

Ta primerjava ne kaže le absolutnih cen, ampak razkriva družbene in gospodarske razlike, ki vplivajo na vsakodnevne stroške potrošnikov.

Kako deluje indeks cen hrane?

Eurostat primerja cene hrane tako, da določi povprečje EU‑27 pri 100 indeksnih točkah. Če je indeks višji od 100, je hrana v tej državi dražja od evropskega povprečja, če pa je nižji, je cenejša. Tako lahko en standardni paket hrane v eni državi stane 25 % več kot v drugi, čeprav gre za enaka živila.

Indeks vključuje hrano in brezalkoholne pijače, ne pa tudi storitev ali drugih kategorij. Gre za neposreden prikaz cen osnovnih potrebščin, ki jih kupujejo gospodinjstva.

Najdražje države za osnovna živila

Če si indeks predstavljamo kot cenovno lestvico, nas presenetijo nekatere države na vrhu:

• Švica je, čeprav ni del EU,  daleč najdražja država Evrope. Hrana tu presega povprečje EU za skoraj 59 % (indeks okoli 174).
• Islandija in Norveška, ki nista del EU, a sta vključeni v primerjavo, se prav tako uvrščata visoko,  hrana je tam precej nad povprečjem.
• Luksemburg, kot najdražja država znotraj EU‑ja, je okoli 25 % dražji od povprečja.

Ti podatki nas ne presenečajo povsem, države z visokimi življenjskimi stroški, višjimi plačami in višjimi davki (npr. višji DDV ali drugačne obdavčitve živil) pogosto odražajo višje končne cene za potrošnike.

Kje je hrana precej cenejša?

Na drugem koncu so države, kjer je standardna košarica hrane precej cenejša kot povprečje v EU:

• Severna Makedonija izstopa kot najcenejša država z indeksom okoli 73, kar pomeni, da je hrana skoraj 30 % cenejša kot povprečje EU.
• Med državami članicami EU je Romunija z enim najnižjih indeksov, okoli 76, kar kaže, da je hrana v povprečju okoli četrtino cenejša.

Tudi držav, kot so Turčija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Bolgarija, se uvrščajo pod evropsko povprečje, kar odraža nižjo cenovno raven osnovnih živil.

Zakaj so razlike tako velike?

Razlogi za tako močne razlike v cenah niso vedno očitni na prvi pogled. Profesorica Ilaria Benedetti iz Univerze Tuscia je v pogovoru za Euronews poudarila, da so ključni dejavniki stroški proizvodnje, integracija v dobavne verige in izpostavljenost globalnim pretresom, kot sta pandemija in konflikti, ki vplivajo na cene energije in surovin.

Drugi strokovnjaki izpostavljajo razlike v plačah in davčnih politikah. Države z višjimi plačami, kot so Danska ali Švica, imajo običajno višje stroške dela v kmetijstvu, predelavi in trgovini, kar se pozna v višjih cenah. Prav tako ima vsak sistem različne stope DDV na živila, kar pripomore k razlikam v maloprodajnih cenah

Razlika v cenah ni enaka razliki v bremenu

Pomenljivo pa je, da cene hrane in breme, ki ga predstavljajo za gospodinjstva, nista ista stvar. V državah z nižjimi cenami hrane, kot so nekatere države v jugovzhodni Evropi, gospodinjstva pogosto večji delež svojega proračuna porabijo za hrano, kot je povprečje v EU (okoli 11,9 % porabe). V nekaterih državah ta delež presega 20 % celotne porabe gospodinjstva – preprosto zato, ker so povprečni dohodki nižji.

To pomeni, da je lahko hrana nominalno cenejša, a za gospodinjstvo z nizkimi prihodki dejansko bolj obremenjujoča kot v državi, kjer je hrana dražja, a so tudi povprečni dohodki višji.

Kaj nam to pove o evropski gospodarski sliki?

Te številke razkrivajo več kot le primerjavo cen izdelkov na policah. Govorijo o razlikah v življenjskem standardu, kupni moči in porabi gospodinjstev po celi Evropi. Države z višjimi cenami imajo pogosto tudi višje neto plače in višje življenjske stroške, medtem ko cenejše države odražajo tudi bolj krhek gospodarski položaj in manjšo kupno moč prebivalcev.

Takšna primerjava nas sili, da pogledamo širše. Cene hrane morajo biti gledane v kontekstu dohodkov, socialnih transferjev in drugih stroškov, ki jih nosi družina. Enaka košarica živil lahko v dveh državah pomeni diametralno drugačno življenjsko realnost, ne zaradi cen same hrane, ampak zaradi razlike v tem, koliko si lahko potrošnik to privošči.

Evropske razlike v cenah hrane so velike in vplivajo na vsakdanje življenje ljudi po celini. Medtem ko so države, kot sta Švica ali Luksemburg, povsem na vrhu cenovne lestvice, si gospodinjstva v Balkanu ali vzhodni Evropi pogosto privoščijo osnovna živila veliko ceneje, a za to trošijo večji del svojega proračuna.