Evropske banke že mesece pritiskajo na ECB, naj popusti z nadzorom. Dobički so rekordni, kapital trden, likvidnost urejena. Patrick Montagner, član Nadzornega odbora ECB, je na kolokviju v Frankfurtu pritisk zavrnil.
“Nobeno drevo nikoli ne zraste do neba,” je dejal in spomnil, da so rekordni dobički bank delno posledica višjih obrestnih mer in izjemnih fiskalnih ukrepov v času pandemije. Ko se razmere normalizirajo, se bodo normalizirali tudi dobički.
Montagner je izpostavil tri opozorila. Prvo zadeva propad Credit Suisse leta 2023. Švicarska banka je imela vse količnike v redu — kapital, likvidnost, vse po pravilih. Pa je vseeno propadla. Zakaj? Ker noben količnik ne more nadomestiti slabe kulture tveganj in pomanjkljivega vodenja. Regulatorji bodo zato še naprej gledali onkraj številk.
Drugo zadeva tako imenovane “nebanke” — zasebne kreditne sklade, hedge sklade, private equity. Izraz po Montagnerjevi oceni zavajajoče nakazuje, da so ti akterji ločeni od bančnega sistema. Niso. Banke jih financirajo, jim nudijo storitve, delijo izpostavljenosti. Če propadejo, potegnejo s seboj tudi banke.
Tretje zadeva kibernetsko varnost. Montagner je omenil konkreten primer iz tega tedna: hekerska skupina je vdrla v sisteme ponudnika umetne inteligence in uporabila njegovo orodje za izvedbo kibernetskih napadov. Tudi najnaprednejša tehnološka podjetja so ranljiva. Za banke to pomeni, da se morajo pripravljati na vprašanje kdaj, ne ali.
Preberite več:
Montagner je bil neposreden, lažji nadzor pomeni prihodnjo krizo. ECB bo postajala učinkovitejša, ne pa manj zahtevna. Regulatorni stroški bank zato ne bodo padli — in banke jih bodo še naprej prenašale na stranke.
