Republika Slovenija je objavila mandat za organizacijo dodatne izdaje 10-letne evrske obveznice z zapadlostjo leta 2036. Gre za povečanje obstoječe serije RS98, izvedba pa je predvidena v bližnji prihodnosti, odvisno od razmer na finančnih trgih. Organizacijo izdaje bodo vodile mednarodne banke BNP Paribas, Deutsche Bank, Erste Group in J. P. Morgan.
Na prvi pogled gre za tehnično obvestilo. V praksi pa takšna poteza vedno odpira širše vprašanje, kakšna je strategija upravljanja javnega dolga in kako država ocenjuje razmere na kapitalskih trgih.
Dodatna izdaja obstoječe 10-letne obveznice pomeni, da država povečuje obseg že uveljavljene serije, ki zapade leta 2036. To je običajna praksa upravljanja dolga, saj večja likvidnost posamezne obveznice praviloma pomeni tudi boljše pogoje trgovanja in nižjo zahtevano donosnost.
Evropska centralna banka je v zadnjih letih po obdobju agresivnega dvigovanja obrestnih mer začela signalizirati postopno umirjanje monetarne politike. Donosi državnih obveznic v evroobmočju so sicer nižji kot v obdobju vrhunca inflacije, a še vedno višji kot pred pandemijo. Lahko država zdaj zaklene dolgoročno financiranje pod ugodnejšimi pogoji, preden se razmere ponovno zaostrijo?
Bonitetne ocene signal stabilnosti
Slovenijo bonitetne ocene A3 s pozitivnimi obeti pri Moody’s, AA s stabilnimi obeti pri S&P in A+ s stabilnimi obeti pri Fitchu umeščajo v zgornji del investicijskega razreda in ji omogočajo dostop do širokega kroga institucionalnih vlagateljev.
Bonitetne ocene so pomembne predvsem zato, ker neposredno vplivajo na višino obrestne mere, ki jo mora država ponuditi vlagateljem. Stabilni obeti pomenijo, da agencije v tem trenutku ne pričakujejo poslabšanja javnofinančnega položaja.
Ne glede na to, ali gre za refinanciranje zapadajočih obveznosti ali za neto povečanje dolga, v vsakem primeru takšna izdaja sledi letnemu načrtu financiranja in strategiji upravljanja dolga, ki temelji na razpršitvi ročnosti ter zmanjševanju tveganja refinanciranja.
Preberite več:
V okolju, kjer se države evroobmočja soočajo z višjimi stroški zadolževanja kot pred nekaj leti, je aktivno upravljanje dolga postalo pomembnejše kot kdaj koli. Dodatna izdaja 10-letne obveznice je tako manj spektakularna novica, kot se zdi na prvi pogled, a hkrati sporočilo, da država pozorno spremlja razmere na trgih in skuša financiranje dolgoročnih obveznosti prilagoditi trenutnemu ciklu.
