Predlagani Zakon o lastniški zadrugi delavcev predstavlja pomemben korak v slovenskem pravnem sistemu in gospodarskem okolju. Premier Robert Golob je ob predstavitvi poudaril, da gre za velik civilizacijski premik, ki bo postal ena izmed temeljnih stebrov zdravega in trajnostnega gospodarstva v Sloveniji. Z ministrom za delo Lukom Mescem sta poudarila potrebo po širšem prepričevanju zaposlenih, podjetij in javnosti o prednostih tega zakona.
Po mnenju premiera bi Slovenija tak zakon potrebovala že prej, saj bi lahko pomagal blažiti škodljive posledice, ki so jih podjetja doživela med globalno finančno krizo pred desetletjem. Zakon bo po njegovem prepričanju preživel vse vlade in ostal kot temelj zdravega gospodarstva, ki bo ključnega pomena za prihodnjo uspešnost države. Golob verjame, da bodo nekatera podjetja hitro izkoristila ta model lastništva in postala vzor ostalim.
Minister Mesec je izrazil zadovoljstvo, da so zakonu naklonjene vse družbene strani in da si prizadevajo, da bi bil ta sistem podprt. Kot primer dobre prakse je izpostavil ZDA, kjer je ta ureditev dobro sprejeta in učinkovita. Po njegovih besedah je treba javnosti pokazati, da gre za konkretne koristi in ne abstraktno idejo, s čimer želijo spodbujati tudi kulturo sodelovanja, ki v Sloveniji še vedno šteje manj kot tekmovalna.
Kaj prinaša zakon o lastniški zadrugi delavcev?
Zakon uvaja sistem lastništva zaposlenih prek posebne pravne oblike – lastniške zadruge. Ta zadruga bo imela nalogo pridobivanja ter upravljanja lastniških deležev, ki jih bodo zaposleni postopoma odplačevali dosedanjemu lastniku. Posamični deleži ne bodo mogoči za prodajo na trgu, lastnikom pa bo premoženje izplačano ob prekinitvi zaposlitve ali upokojitvi.
Za vzpostavitev zadruge mora biti vključena vsaj 75-odstotna skupina zaposlenih, s čimer se zagotavlja široka pokritost in upravljanje. Zakonska ureditev predvideva tudi pravico do soodločanja zaposlenih v upravi podjetja ter pravico do dividend iz lastniških deležev.
Prednosti za zaposlene in podjetja
Izkušnje iz tujine kažejo, da imajo zaposleni, ki so tudi lastniki podjetja, večje plače, stabilnejša delovna mesta in višje osebne prihranke oziroma lastnino. Tak model spodbuja večjo motivacijo za vzdrževanje kakovosti dela, privablja in zadržuje talente, hkrati pa podjetjem omogoča večjo produktivnost in stabilnost.
Kot je pojasnil direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo Tej Gonza, Slovenija z uveljavitvijo tega modela postaja ena izmed redkih držav na svetu s takšno zakonsko uredbo. Poudaril je, da zakon že pred sprejetjem vpliva na druge države, saj so njegovo vsebino med drugim upoštevali tudi na Danskem.
Gonza je tudi opozoril na demografsko nujnost zakona, saj naj bi v naslednjem desetletju okoli 40 odstotkov lastnikov slovenskih podjetij zapustilo svoje deleže. Zakon jim bo omogočil, da se podjetja ohranijo tudi po njihovem odhodu, pri tem pa se krepi vključenost zaposlenih.
Preberite več:
Zakon o lastniški zadrugi delavcev predstavlja korak k bolj demokratičnemu lastništvu in trajnosti slovenskih podjetij, predvsem v sektorju malih in srednjih podjetij, kjer je situacija ključnega pomena za lokalna gospodarstva. S to ureditvijo Slovenija sledi trendom zahodnih držav, kot so ZDA, Velika Britanija in Kanada, kjer zaposleni že dolgo uspešno soupravljajo in so lastniki svojih podjetij.
