Zalivske države od začetka vojne izgubile 15 milijard dolarjev energetskih prihodkov

Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Kuvajt in Katar so od začetka ameriško-izraelskega napada na Iran 28. februarja izgubili skupno 15 milijard dolarjev prihodkov iz izvoza nafte in plina, poroča Financial Times. Ladijski promet skozi Hormuško ožino, ki je pred vojno prepuščala petino svetovne nafte in znaten del utekočinjenega zemeljskega plina, se je skoraj popolnoma ustavil.

Po podatkih analitične družbe S&P Global so se dnevni izvozi iz zalivskih pristanišč z dotedanjih 10 do 19 milijonov sodčkov na dan zmanjšali na tri milijone. Katar je razglasil višjo silo na dobavah utekočinjenega plina po iranskem napadu z brezpilotnimi letalniki na kompleks Ras Laffan, kuvajtska proizvodnja se je ustavila zaradi polnih skladišč, Bahrajn pa je razglasil višjo silo za svojo največjo rafinerijo v Sitri. Katarski energetski minister Saad al Kaabi je za Financial Times opozoril, da bodo vsi zalivski izvozniki prisiljeni razglasiti višjo silo, če se bo vojna nadaljevala, ter napovedal, da bi lahko cena nafte dosegla 150 dolarjev za sodček.

Tri od štirih največjih zalivskih gospodarstev po navedbah Financial Timesa že pregledujejo naložbene zaveze v tujini, vključno z obljubljenimi stotinami milijard dolarjev naložb v Združenih državah. Pod drobnogledom so naložbene zaveze tujim vladam in podjetjem, športna sponzorstva in poslovne pogodbe. Visoki zalivski uradnik je za Financial Times povedal, da gre za previdnostni ukrep ob padajočih energetskih prihodkih, motnjah v turizmu in letalstvu ter naraščajočih obrambnih izdatkih.

O morebitnem umiku zalivskega kapitala iz ZDA po poročanju istega medija že razpravljajo v Beli hiši. Zalivski suvereni premoženjski skladi upravljajo več kot dva bilijona dolarjev premoženja in sodijo med najaktivnejše vlagatelje na svetu. Če bi zalivske države dejansko začele krčiti naložbe v ZDA, bi to okrepilo pritisk na Trumpovo vlado, da poišče diplomatsko rešitev konflikta.