Na Ekonomskem forumu o dolgoživosti 2025 v Milanu je Unicredit predstavil rezultate raziskave, ki jo je izvedel v sodelovanju z britanskim nacionalnim inovacijskim centrom za staranje (NICA), o posledicah daljše pričakovane življenjske dobe.
Raziskava je pokazala, da naj bi se pričakovana življenjska doba v Evropi v naslednjih 25 letih podaljšala za 4,5 leta. Pričakovana življenjska doba zdravega življenja naj bi se medtem podaljšala za 2,6 let na 67,4 leta. Na podlagi teh dognanj opozarjajo, da bo družbene sisteme potrebno prilagoditi.
V banki so razvili raziskovalno platformo z indeksom dolgoživosti ter indikatorjem opolnomočenega življenja. Po indeksu podpiranja zdrave dolgoživosti v posameznih državah so se najbolje odrezale Nemčija, Avstrija in Slovenija. Unicreditovi predstavniki so visoke ocene pripisali naložbam v zdravstveno varstvo, trdne socialne politike in starejšim prijazno infrastrukturo.
Število prebivalcev, starejših od 65 let, se bo do 2050 predvidoma podvojilo, zato Unicredit poudarja, da tradicionalni modeli dela in upokojitve niso vzdržni. Dolgoživost spremljajo tudi novi trendi, kot je gradnja druge kariere in prožno ali vseživljenjsko izobraževanje, saj ljudje dajejo prednost zdravju, prilagodljivosti in poslanstvu. Zato bo v Evropi nujna strateška prilagoditev.
V skladu z dolgoživostjo in spremembo prioritet je v gospodarstvu precej neizkoriščenega potenciala, saj novi vedenjski vzorci prebivalstvo usmerjajo k potrošnji s pozitivnim učinkom na zdravje in drugačnim investicijskim navadam. Nelinearno načrtovanje življenja kliče po oblikovanju storitev, usmerjenih v zagotavljanje dobrega počutja.
Preberite več:
Direktor NICA Nic Palmerini je pojasnil, da mora družba izvesti miselni premik s koncepta starosti na “zdravo dolgoživost”, saj bi ljudje radi živeli čim dlje in bolje,
