Poenostavljeni uvozni predpisi EU omogočajo možnost zlorabe pri plačilu davka na dodano vrednost, je ugotovilo Evropsko računsko sodišče (ECA), ki opozarja na pomanjkljivosti v evropskem regulativnem okviru in v kontrolnih mehanizmih držav članic.
Da bi olajšala trgovino, je Evropska unija uvedla poenostavljen postopek obračuna DDV-ja za uvoženo blago, ob določenih pogojih. DDV se obračuna na podlagi carinskih deklaracij, uvozniki pa ga ne plačajo, če je ciljna destinacija blaga druga država članica EU. Izjemo lahko dobijo tudi za blago, kupljeno prek spleta izven EU.
Evropska komisija ocenjuje, da je bilo s temi olajšavami v obdobju od leta 2021 do 2023 v EU uvoženega blaga v vrednosti 260 milijard evrov. Zlorabe poenostavljenih postopkov obračuna DDV-ja so članice EU leta 2022 prikrajšale za približno 89 milijard evrov prihodkov.
Pomanjkljivosti v regulativnem okviru na ravni EU in v mehanizmu nadzora, za katerega je odgovorna Evropska komisija, predstavljajo pomembno tveganje za morebitne zlorabe, ugotavljajo revizorji. Kot problematične izpostavljajo tudi resne pomanjkljivosti v nadzornih mehanizmih držav članic in njihovo pomanjkljivo sodelovanje. Pomanjkljiv je tudi evropski sistem spremljanja dejavnosti članic, namenjen preprečevanju goljufij.
Sodišče je v revizijo zajelo obdobje od januarja 2021 do maja 2024 in analiziralo mehanizme zaščite pred goljufijami v okviru poenostavljenih postopkov obračuna DDV-ja na ravni EU, poroča Hina. Prav tako so preučili izvajanje poenostavljenih uvoznih postopkov v petih izbranih državah članicah – Belgiji, Irski, Franciji, Italiji in Sloveniji.
Obstoječi ukrepi niso ustrezni in ne morejo preprečiti goljufij pri plačilu DDV-ja niti omogočiti njihovega učinkovitega odkrivanja, so ugotovili revizorji.
EU bi morala po njihovem predlagati močnejši regulativni okvir za poenostavljene carinske postopke, da bi zagotovila višjo stopnjo skladnosti držav članic.
Preberite več:
Nujna je temeljita analiza regulativnega okvira, njegovega izvajanja in koristi za države članice, ki bi v postopku carinjenja sistematično zahtevale potrdila o transportu po uvozu blaga. EK bi morala zahtevati tudi neposredno sodelovanje davčnih organov držav članic in močnejšo vlogo Eurofisca.
“Finančni interesi EU niso dovolj zaščiteni pred goljufijami pri plačilu DDV-ja v poenostavljenih postopkih uvoza,” zaključujejo pri ECA.
