Evropska centralna banka je danes objavila novembrsko poročilo o finančni stabilnosti, v katerem pomemben del namenja stabilnim kovancem. Trg v vrednosti 280 milijard dolarjev, ki ga obvladujeta dve ameriški podjetji, je po oceni ECB postal prevelik, da bi ga lahko spregledali.
Stabilni kovanci so digitalni žetoni, katerih vrednost je vezana na tradicionalne valute, najpogosteje na ameriški dolar. V nasprotju z bitcoinom, katerega cena lahko v enem dnevu niha tudi za dvajset odstotkov, stabilni kovanci načeloma ohranjajo paritetno razmerje ena proti ena z dolarjem. Izdajatelji, torej zasebna podjetja, hranijo rezerve v tradicionalnih finančnih instrumentih, s čimer zagotavljajo to stabilnost.
Tether s sedežem na Britanskih Deviških otokih ima 184 milijard dolarjev tržne kapitalizacije oziroma 63 odstotkov svetovnega trga. Ameriški Circle mu sledi s 75 milijardami in 26 odstotki. Skupaj obvladujeta devet desetin celotne ponudbe. Skoraj vsi stabilni kovanci, oziroma 99 odstotkov, so denominirani v dolarjih. Tisti v evrih sicer obstajajo, a s 395 milijoni evrov predstavljajo statistično napako.
ECB v poročilu navaja, da je ta koncentracija že sama po sebi vir sistemskega tveganja. Propad enega izdajatelja bi imel posledice, ki bi presegle meje trga kriptovalut.
Tether in Circle sta danes med največjimi svetovnimi lastniki kratkoročnih ameriških državnih obveznic. Njune rezerve presegajo premoženje dvajsetih največjih denarnih skladov. Od januarja 2024 sta med vodilnimi neto kupci zakladnih menic, kažejo podatki ameriškega ministrstva za finance. Povezava s tradicionalnimi financami je torej globlja, kot se je sprva zdelo.
Kaj pa, če pride do množičnega dviga sredstev? Zlom TerraUSD maja 2022 je pokazal, da lahko stabilni kovanci čez noč izgubijo vezavo na dolar. Ta algoritemski stabilni kovanec je za seboj potegnil 40 milijard dolarjev. Leto pozneje je propad banke Silicon Valley za kratek čas zamajal tudi Circlov USDC. ECB opozarja, da bi podoben scenarij pri Tetherju ali Circlu izdajatelja prisilil k hitri razprodaji obveznic, kar bi lahko destabiliziralo ameriški trg državnega dolga.
Poročilo prepoznava še eno tveganje, odliv depozitov iz bank. Če bi se stabilni kovanci množično uveljavili, bi gospodinjstva lahko del bančnih vlog zamenjala z digitalnimi žetoni. Posledica bi bila manj stabilno financiranje bank. Evropska uredba MiCAR, v celoti uveljavljena lani, prepoveduje izplačevanje obresti na vloge v stabilnih kovancih prav zato, da bi tak scenarij preprečila. Ameriški zakon GENIUS Act, sprejet julija, te prepovedi ne vsebuje.
ECB posebej izpostavlja problem regulatorne arbitraže. Razlike med evropskim in ameriškim okvirom izdajateljem omogočajo izbiro ugodnejše jurisdikcije. Dodaten problem je možnost, da isti stabilni kovanec izdajo hkrati v EU in zunaj nje, pri čemer evropski nadzorniki nimajo vpogleda v celotne rezerve.
Centralna banka evrskega območja poziva h globalni uskladitvi predpisov prek izvajanja smernic G20 za kriptosredstva.
Približno 80 odstotkov vseh transakcij na svetovnih kripto borzah danes vključuje stabilne kovance. A podatki družbe Visa kažejo, da navadne transakcije malih kupcev, tiste pod 250 dolarji, predstavljajo zgolj pol odstotka celotnega obsega. Preostanek poganjajo avtomatizirani programi in veliki igralci. Da stabilni kovanci služijo za čezmejna plačila in kot sredstvo varčevanja v državah z visoko inflacijo, po navedbah ECB zaenkrat ni empirično potrjeno.
Analitiki Standard Chartered in ameriškega ministrstva za finance ocenjujejo, da bi trg stabilnih kovancev do leta 2028 lahko zrasel na dva bilijona dolarjev. ECB sklepa, da so trenutna tveganja za evrsko območje omejena, a dinamika rasti upravičuje okrepljen nadzor.
