Digitalna preobrazba države se pogosto predstavlja kot tehnični projekt, kot niz informacijskih sistemov, aplikacij in platform. A iz sporočil z nedavnega srečanja Ministrstva za digitalno preobrazbo z mediji je bilo jasno, da gre v resnici za precej širše vprašanje: vprašanje zaupanja. Brez zaupanja uporabnikov v varnost, preglednost in zanesljivost digitalnih rešitev tudi najbolj dovršena tehnologija ne more izpolniti svojega namena.
Na ministrstvu poudarjajo, da so elektronske identitete temelj delovanja digitalne države. Državna sekretarka Aida Kamišalić Latifić je bila pri tem jasna: “Elektronska identiteta je temelj vsega. Brez nje ni varnih in zaupanja vrednih digitalnih storitev.” Gre za osnovni pogoj, da lahko posameznik z državo posluje digitalno, od davčnih obveznosti do zdravstvenih storitev, in to na način, ki je pravno veljaven ter primerljiv s fizičnimi postopki.
Pomemben del tega ekosistema predstavlja sistem SI-PASS, ki deluje kot enotna in varna vstopna točka za preverjanje identitete uporabnikov. Sistem je danes integriran v več kot 140 informacijskih sistemov v javnem in zasebnem sektorju, kar kaže, da je postal infrastrukturni standard digitalnega poslovanja v Sloveniji. Poleg tega omogoča tudi čezmejno uporabo v okviru Evropske unije, kar pomeni, da slovenski uporabniki lahko dostopajo do e-storitev v drugih državah članicah, državljani EU pa do slovenskih storitev.
Razlika, ki je v javnosti nerazumljena
Na srečanju z mediji so sogovorniki posebej poudarili razliko med elektronsko identifikacijo in elektronskim podpisom, razliko, ki je v javnosti pogosto nerazumljena. Elektronska identifikacija omogoča zanesljivo ugotavljanje identitete uporabnika, elektronski podpis pa pravno veljavno potrjevanje dokumentov. Oboje skupaj tvori osnovo za varno digitalno poslovanje, vendar imata različne vloge in pravne učinke.
Posebno mesto v sistemu elektronskih identitet ima elektronska osebna izkaznica, uvedena leta 2022. Ta omogoča varno elektronsko identifikacijo in kvalificiran elektronski podpis, ki ima enako pravno veljavo kot lastnoročni podpis. Uporablja se lahko za dostop do ključnih storitev, kot so eUprava, eDavki in zVEM, hkrati pa nadomešča tudi kartico zdravstvenega zavarovanja. Z aprilom letos bo na voljo tudi otrokom, mlajšim od 12 let, kar odpira nova vprašanja glede digitalne pismenosti in vloge staršev pri upravljanju digitalnih identitet.
Pomemben premik se dogaja tudi na področju mobilne rabe. Nadgrajena aplikacija eOsebna omogoča uporabo virtualne identitete, pri čemer uporabnik za dostop do e-storitev potrebuje zgolj mobilni telefon. To pomeni manj odvisnosti od fizičnih dokumentov in večjo dostopnost digitalnih storitev, kar je ključno za širšo uporabo med prebivalstvom.
Ministrstvo se hkrati pripravlja na uvedbo evropske denarnice za digitalno identiteto, ki bo državljanom EU omogočila enotno in priznano digitalno identiteto po vsej Evropi. Slovenija je bila med prvimi državami, ki so sodelovale v pilotnih projektih, trenutno pa potekajo priprave na produkcijsko uvedbo, tako na tehnični kot pravni in organizacijski ravni.
Na brifingu je bil izpostavljen še en vidik, ki pogosto ostaja v ozadju: komunikacija. Brez jasnih, razumljivih pojasnil in odpravljanja napačnih interpretacij tudi najbolj varni sistemi ne bodo dosegli svojega namena. Pri tem ministrstvo računa na medije kot ključnega partnerja pri ozaveščanju javnosti.
Preberite več:
Digitalna država, kot so sklenili sogovorniki, ni zgolj rezultat tehnološkega razvoja. Je proces, v katerem se zaupanje gradi postopno s preglednimi rešitvami, jasno odgovornostjo in vključevanjem uporabnikov v razumevanje digitalnega okolja, v katerem vse pogosteje živimo in poslujemo.
