Spletni oglasi so za marsikoga prva izbira pri prodaji ali nakupu rabljenih predmetov, a prav tam se po opozorilih Zveze potrošnikov Slovenije vse pogosteje odvijajo tudi dobro organizirane prevare. Portal Bolha, ki ima v Sloveniji dolgo tradicijo in visoko stopnjo zaupanja uporabnikov, ni izjema. Ravno občutek domačnosti in navidezne varnosti pa goljufi izkoriščajo kot ključno vstopno točko.
Na ZPS opozarjajo, da se večina prevar začne povsem legitimno. Prvi stik poteka prek portala, komunikacija je korektna, zanimanje za izdelek realno. Težava nastopi v trenutku, ko sogovornik predlaga nadaljevanje pogovora zunaj sistema, najpogosteje prek WhatsAppa, Viberja ali SMS-sporočil. Razlogi so običajno banalni, od slabših obvestil na portalu do domnevne večje priročnosti. Prav v tem trenutku pa se nadzor uporabnika nad potekom posla zmanjša.
V najpogostejšem scenariju se goljuf predstavi kot kupec in prodajalca prepriča, da bo prevzem blaga uredil prek dostavne službe. Sledi povezava, ki naj bi vodila na spletno stran prevoznika, v resnici pa gre za skrbno pripravljeno lažno stran, ki je na videz skoraj identična originalu. Tam uporabnika pozovejo k vnosu podatkov o plačilni kartici, vključno s številko kartice, varnostno kodo in v nekaterih primerih celo s podatki o stanju na računu. Ko so ti podatki enkrat v rokah goljufov, lahko zlorabe sledijo v nekaj minutah.
Drug pogost vzorec deluje v obratni smeri
Goljufi sami objavijo privlačen oglas, pogosto za iskane izdelke po sumljivo ugodni ceni. Dodatno zaupanje skušajo zgraditi s sklicevanjem na storitev Brez skrbi, ki jo uporabniki poznajo kot varnejši način plačila. Komunikacijo tudi v tem primeru hitro preusmerijo izven portala, kupca pa nato znova usmerijo nazaj na Bolho, kjer odda ponudbo. Ključni trenutek prevare pride s prejemom lažnega SMS-sporočila, ki vsebuje povezavo do ponarejene strani, ki posnema uradni vmesnik Bolhe. Ker storitev Brez skrbi omogoča plačilo s kartico, številni uporabniki vnesejo podatke, ne da bi posumili, da so že zunaj legitimnega sistema.
ZPS poudarja, da goljufi pogosto računajo tudi na psihološki pritisk. Uporabnike zasipajo s sporočili, zahtevajo hitro potrjevanje transakcij in ustvarjajo vtis, da gre zgolj za tehnične zaplete. Prav v takšnih okoliščinah ljudje najpogosteje potrdijo varnostna obvestila bank, s čimer nevede omogočijo nadaljnje nakupe z njihovega računa.
Preberite več:
Zato je osnovno pravilo spletnega trgovanja previdnost. Komunikacija naj ostane znotraj portala, povezave naj se preverjajo, še posebej drobne razlike v naslovih spletnih strani. Podatkov o karticah, gesel in varnostnih kod ni dopustno deliti nikoli, ne glede na to, kako prepričljiva je zgodba na drugi strani. Če pride do suma zlorabe, je ključno takojšnje ukrepanje, obvestilo banki, blokada kartice in prijava policiji. Škoda se v digitalnem okolju namreč ne zgodi počasi, temveč v nekaj klikih.
