Zaupanje nemških investitorjev strmoglavilo za 58,8 točke, največji padec po začetku vojne v Ukrajini

Indeks ZEW se je marca zrušil na minus 0,5 točke z 58,3 točke mesec prej, tretji največji mesečni padec v zgodovini merjenja. Trgi so pričakovali zmerno ohladitev na 39 točk. Predsednik inštituta Achim Wambach je zapisal, da se je kazalnik sesul, in opozoril, da visoke cene energentov ogrožajo krhko nemško okrevanje. Analitiki Deutsche Bank Research so isti dan znižali napoved gospodarske rasti Nemčije za leto 2026 z 1,5 na 1,0 odstotka.

Padec za 58,8 točke v enem mesecu je primerljiv le z marcem 2022, ko je ruska invazija na Ukrajino povzročila sesutje za 93,6 točke, in aprilom 2025, ko je uvedba ameriških carin odnesla 65,6 točke. Inštitut ZEW je anketo med 178 analitiki in institucionalnimi vlagatelji izvedel med 9. in 16. marcem, v prvih dveh tednih vojne na Bližnjem vzhodu, ki se je začela 28. februarja z izraelsko-ameriškimi napadi na Iran.

Osem od desetih anketirancev pričakuje, da se bodo inflacijski pritiski v Nemčiji in evrskem območju okrepili. Cena severomorske nafte Brent je od začetka konflikta poskočila z 72,48 dolarja za sod na več kot 103 dolarje, skok za 42 odstotkov v zgolj osemnajstih dneh. Trg zdaj ceni dvig obrestnih mer Evropske centralne banke do julija, medtem ko so analitiki še pred mesecem napovedovali dve znižanji. Jeklarska, cementna in kemična industrija, ki porabijo ogromne količine energije, bodo po oceni inštituta ZEW prve na udaru.

Kazalnik ZEW za evroobmočje je zdrsnil z 39,4 na minus 8,5 točke, padec za 47,9 točke in najnižja raven v skoraj enem letu. Analitiki pri Oxford Economics opozarjajo, da bo konflikt ogrozil postopno okrevanje, ki so ga napovedovali za letošnje leto. Conference Board ocenjuje, da bi nafta nad 100 dolarji za sod vse leto 2026 zmanjšala rast evrskega območja za 0,1 do 0,3 odstotne točke in za podoben obseg pospešila inflacijo.

Ocena trenutnih razmer v Nemčiji se je sicer rahlo izboljšala. Kazalnik se je dvignil za tri točke, na minus 62,9, kar je bolje od pričakovanj trga pri minus 67,3 točke. K temu prispeva 500 milijard evrov vreden sklad za infrastrukturo, ki ga je nemški parlament odobril lani, in počasno oživljanje naročil v izvoznih panogah ob koncu leta 2025. Ekonomist Deutsche Banke Marc Schattenberg vseeno poudarja, da okrevanja ne bo konec, bo pa občutno počasnejše.

Štiri velike centralne banke se ta teden sestajajo prvič po izbruhu konflikta. Ameriška centralna banka objavi svojo odločitev v sredo, Evropska centralna banka, Banka Anglije in Japonska centralna banka pa v četrtek. Eric Dor, profesor na poslovni šoli IESEG, ugotavlja, da so razmere za zasedanje ECB povsem brez precedensa, saj energetska kriza popolnoma spreminja parametre inflacijske napovedi in vso statistiko zadnjih mesecev dela neuporabno. Od ECB v četrtek nihče ne pričakuje spremembe obrestne mere, a vsaka beseda o prihodnji usmeritvi bo pod drobnogledom, saj trgi zdaj vračunavajo dvig obrestnih mer do julija.

Za Slovenijo, katere največja trgovinska partnerica ostaja Nemčija, sesutje zaupanja v največjem evropskem gospodarstvu ni brez posledic. Nemška industrija je ključni odjemalec polizdelkov in komponent iz Slovenije, slabša konjunktura pa se praviloma z zamikom prenese na slovenske izvoznike.