Zaupanje podjetij v Sloveniji: trgovina nad povprečjem, največji padec pa v gradbeništvu

Marčevski gospodarski podatki ne kažejo enotne slike. Medtem ko se trgovina na drobno opazno pobira, gradbeništvo izgublja zagon, industrija in storitve pa večjih premikov ne kažejo. Gospodarstvo kot celota sicer ne kaže padca, a tudi enotnega okrevanja ne.

Največji premik navzgor je v trgovini na drobno, kjer se je zaupanje povečalo za kar 7 odstotnih točk. Rast temelji na izboljšanju vseh pomembnih komponent, tako trenutne prodaje kot pričakovanj in zalog. Zaupanje je sicer nad dolgoletnim povprečjem, a še vedno precej nižje kot pred letom dni.

Popolnoma drugačno sliko nam daje gradbeništvo. Tam se je zaupanje znižalo, predvsem zaradi slabših pričakovanj glede zaposlovanja. Čeprav naročila ostajajo razmeroma solidna in nad dolgoletnim povprečjem, podjetja očitno postajajo previdnejša pri širjenju dejavnosti. Gradbeni sektor tako ostaja eden bolj občutljivih na spremembe v gospodarskem okolju.

Predelovalne dejavnosti ostajajo v zastoju. Zaupanje se na mesečni ravni ni spremenilo, je pa nižje kot pred letom dni in opazno pod dolgoletnim povprečjem. Naročila so rahlo upadla, kar kaže na zadržano povpraševanje, medtem ko proizvodna pričakovanja ostajajo nespremenjena.

Storitveni sektor ostaja razmeroma stabilen. Zaupanje se ni spremenilo in ostaja nad dolgoletnim povprečjem, vendar je nekoliko nižje kot lani. Podjetja sicer poročajo o rahlem izboljšanju trenutnega poslovanja, a so pričakovanja nekoliko slabša, kar kaže na previdnost glede prihodnjih mesecev.

Pregled gibanj po sektorjih:

Razlike med sektorji se povečujejo

Podatki v širšem kontekstu kažejo, da gospodarstvo ne deluje več enotno. Med sektorji se odpirajo vse večje razlike. Trgovina se odziva na domače povpraševanje, gradbeništvo na investicijski cikel, industrija pa ostaja vezana na zunanje trge, kjer je dinamika šibkejša. Podoben vzorec kažejo tudi širši evropski kazalniki, kjer industrija zaostaja za storitvami, potrošnja pa ostaja glavni vir stabilnosti. Slovenija pri tem ni izjema.

Skupna slika tako ostaja precej zadržana. Posamezni deli gospodarstva se sicer premikajo, a v različnih smereh, kar pomeni,da trenutno ni enotnega impulza, ki bi potegnil gospodarstvo v izrazitejšo rast. Namesto tega se oblikuje razdrobljen vzorec, kjer vsak sektor sledi svoji dinamiki. Čaka nas torej daljše obdobje počasnega in neenakomernega okrevanja.