Analiza organizacije Transport & Environment (T&E) razkriva zaskrbljujoče podatke. Priključni hibridni avtomobili (plug-in hybrids) v resničnih voznih pogojih izpuščajo precej več ogljikovega dioksida (CO₂), kot kažejo njihovi uradni tovarniški testi.
Medtem ko uradni podatki napovedujejo do 75-odstotni prihranek CO₂ glede na klasične bencinske in dizelske avtomobile, analiza dejanskih emisij kaže, da je ta razlika v povprečju le 19 odstotkov.
T&E je zbral podatke Evropske agencije za okolje (EEA) o dejanski porabi goriva pri 127.000 priključnih hibridih, registriranih v letu 2023. Izmerjeno povprečje izpustov znaša 135 gramov CO₂ na kilometer, medtem ko povprečni bencinski oziroma dizelski avtomobil v povprečju izpusti okoli 166 gramov.
Celo v električnem načinu vožnje so priključni hibridi izmerili povprečno porabo okoli tri litre bencina na 100 kilometrov, kar pomeni okoli 68 gramov CO₂ na kilometer, skoraj devetkrat več od laboratorijsko predvidene vrednosti.
Glavni vzrok razkoraka je optimistična predpostavka o deležu vožnje na električni pogon, imenovana utility factor. Medtem ko laboratorijski testi kažejo ocenjeni delež električne vožnje okrog 84 odstotkov, se v realnem življenju delež porabe elektrike giblje okoli 27 odstotkov. Poleg tega imajo elektropogoni pogosto premalo moči za zahtevnejše vožnje pri višjih hitrostih in vzponih, zato so motorji z notranjim izgorevanjem vključeni skoraj tretjino časa, tudi kadar naj bi vozilo delovalo na elektriko.
Ekonomski vplivi na voznike in višje cene vozil
Posledično vozniki priključnih hibridov porabijo več goriva, kot so jim proizvajalci sprva obetali, s tem da odštejejo tudi približno 500 evrov več za gorivo in polnjenje baterij na leto. Najvišja cena teh vozil v državah, kot so Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo, letos znaša okoli 55.700 evrov, kar je za slabih 15.200 evrov več od baterijskih električnih vozil, kljub temu da so emisije in poraba goriva začeli vzbujati dvome.
Predstavniki slovenskega okoljskega društva Focus in organizacije T&E opozarjajo, da so priključni hibridi pogosto predstavljeni kot prehodna rešitev, a kot se je izkazalo, v praksi niso izpolnili pričakovanj glede zmanjševanja onesnaževanja. “Podatki jasno kažejo, da v praksi povzročajo skoraj toliko emisij kot običajna vozila,” je povedala Katjuša Šavc, strokovna sodelavka društva Focus.
Lucien Mathieu, direktor avtomobilskega sektorja pri T&E, je še dodal: “Pravila za priključne hibride so kot bi izvrtali luknje v zakonu o CO₂. Proizvajalci pa bodo trg zapolnili z dragimi in onesnažujočimi hibridi, kar ogroža naložbe v električno mobilnost.”
Evropska komisija je že napovedala spremembe metodologije za ocenjevanje emisij priključnih hibridov, ki bodo upoštevale dejanske procente vožnje na elektriko in druge korekcije za modele, registrirane po letu 2025. Kljub temu pa analitiki opozarjajo, da brez dodatnih ukrepov povprečne emisije teh vozil še vedno ne bodo dosegle resničnih ciljev, saj so še vedno za okoli 18% višje od ocenjenih.
Preberite več:
Okoljske organizacije zato pozivajo, da se zakonodaja o priključnih hibridih ne mehča, še posebej ne ob pritisku avtomobilske industrije, ki želi odložiti stroge zahteve za električne avtomobile. Doseganje podnebnih ciljev je mogoče le z upoštevanjem dejanskih podatkov in ne optimističnih obljub proizvajalcev.
