Zavarovalniški trg v Sloveniji je po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) v letu 2024 ostal stabilen, kapitalsko trden in donosen. Lani so zavarovalnice ustvarile 282 milijonov evrov dobička, pozavarovalnice 66 milijonov, pokojninske družbe pa 12 milijonov evrov. Skupna sredstva vseh subjektov na trgu so dosegla skoraj 12 milijard evrov.
Toda za bleščečimi številkami se skriva pereča težava. Večina prebivalcev Slovenije nima ustreznega zavarovanja pred najhujšimi naravnimi nesrečami. Potresno zavarovanih je le približno 20 odstotkov večstanovanjskih stavb, dve tretjini hiš pa sploh nima nobene zaščite.
“Potres je lahko danes, jutri ali čez deset let. Dejstvo je, da Slovenija leži na enem najbolj potresno ogroženih območij v Evropi,” je opozoril direktor AZN Gorazd Čibej. Po njegovih ocenah bi potres, podoben tistemu v Petrinji leta 2020, če bi stresel Ljubljano, povzročil za kar devet milijard evrov škode.
AZN zato poziva k uvedbi obveznega zavarovanja za etažne lastnike, s čimer bi bili upravniki blokov zavezani k zavarovanju stavb. Država pa bi lahko sistem spodbudila z davčnimi olajšavami, subvencijami ali podobnim modelom, kot ga poznajo v Španiji, kjer gre del vsake premoženjske premije tudi za zavarovanje pred naravnimi nesrečami.
Poleg potresov agencija opozarja tudi na kibernetska tveganja in podnebne spremembe, ki vse bolj vplivajo na pogostost in obseg škod. V letu 2023 so neurja s točo povzročila 90 milijonov evrov škode, poplave pa rekordnih 130 milijonov.
Kljub pozivom k večji zaščiti prebivalcev se premije za premoženjska zavarovanja zmanjšujejo – predvsem zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je vplivalo na strukturo trga. Premoženjska zavarovanja so lani padla za skoraj 18 odstotkov, zdravstvena pa za kar 92 odstotkov.
AZN ob svoji 25-letnici obstoja poudarja, da bo nadaljevala nadzor in osveščanje. Izvedli so šest pregledov poslovanja zavarovalnic, izdali 41 priporočil in opozoril ter pripravili brošuro “Ne čakajmo na potres – zavarujmo svoj dom.”
