Zavod RS za zaposlovanje konec leta 2026 pričakuje približno 47 tisoč brezposelnih oseb, kar bi bilo primerljivo s številom brezposelnih ob koncu lanskega leta. Večjih odstopanj v gibanju brezposelnosti trenutno ne pričakujejo, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna direktorica zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc.
Konec leta 2025 je bilo na zavodu registriranih 47.177 brezposelnih, kar je 0,3 odstotka več kot decembra leto prej. Po besedah direktorice zavod v letošnjem letu ne pričakuje večjih sprememb, ob tem pa bo gibanje na trgu dela spremljal glede na razmere v domačem in evropskem gospodarstvu.
Delodajalci napovedujejo skoraj 30.000 zaposlitev
Delodajalci po podatkih zavoda v prvi polovici letošnjega leta napovedujejo skoraj 30.000 zaposlitev ter 1,3-odstotno rast zaposlenosti. Najbolj spodbudne napovedi prihajajo iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, nastanitvenih in gostinskih dejavnosti ter iz kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva.
Ob tem se nadaljuje tudi trend pomanjkanja ustreznega kadra. Po podatkih zavoda kar 51,1 odstotka podjetij pričakuje težave pri iskanju delavcev, pri čemer so te najbolj izrazite v zdravstvu in socialnem varstvu.
Med prednostnimi nalogami zavoda za leto 2026 ostaja hitra aktivacija prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost. Ta bo po navedbah zavoda potekala z zgodnjim in neposrednim posredovanjem brezposelnih na razpoložljiva delovna mesta.
Sanja Belec z zavoda je pojasnila, da to med drugim pomeni hitro izdelavo prvega zaposlitvenega načrta, pogostejšo svetovalno obravnavo brezposelnih, udeležbo na kariernih in zaposlitvenih dogodkih ter vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Aktivno iskanje zaposlitve ostaja obveznost
Na zavodu ob tem poudarjajo, da brezposelni v času prijave v evidenci niso pasivni. Po navedbah Belečeve morajo dokazovati aktivno iskanje zaposlitve, njihove aktivnosti pa bodo na zavodu tudi v prihodnje dosledno spremljali.
Takšen pristop je po navedbah zavoda namenjen hitrejšemu vključevanju brezposelnih na trg dela in preprečevanju dolgotrajne brezposelnosti.
Poseben poudarek na mladih
Posebno pozornost bodo letos namenili tudi mladim. Zavod namerava okrepiti dejavnosti, s katerimi želi doseči tudi mlade, ki niso vključeni v evidenco brezposelnih oseb. Med ukrepi izpostavljajo predvsem mentorstvo pri delodajalcih ter dodatne oblike sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami.
Cilj teh ukrepov je hitrejši prehod mladih na trg dela in zmanjševanje tveganja za dolgotrajno brezposelnost v zgodnjih fazah kariere.
Ob povečani negotovosti in spremenljivih gospodarskih razmerah v Evropski uniji bo zavod po napovedih generalne direktorice pozorno spremljal dogajanje na trgu dela. Ob morebitnih znakih večjih presežkov delavcev ali množičnih odpuščanj bo zavod deloval proaktivno.
Preberite več:
Cilj je preprečiti prehod presežnih delavcev v brezposelnost oziroma v največji možni meri omiliti negativne posledice ter posameznikom zagotoviti hitro in učinkovito podporo pri ponovni vključitvi na trg dela.
2 Odgovora
Prognoza 47.000 brezposelnih konec leta je v bistvu priznanje, da se nič ne bo bistveno spremenilo. Lani decembra 47.177, letos decembra okoli 47.000. Stagnacija namesto izboljšanja. Zame je bolj zanimiva tista številka o 51 odstotkih podjetij, ki pričakujejo težave pri iskanju kadra. Polovica gospodarstva ne najde delavcev, hkrati imamo skoraj 50.000 brezposelnih. To ni le vprašanje usposabljanja, to je strukturna neusklajenost. Zdravstvo in socialno varstvo iščeta ljudi, ampak tam so plače nekonkurenčne. Gostinstvo napoveduje zaposlitve, ampak tam je fluktuacija ogromna. 30.000 napovedanih zaposlitev v prvi polovici leta zveni optimistično, dokler ne pogledaš, koliko jih bo trajalo več kot pol leta. Tekočina na trgu dela je visoka, ljudje menjajo službe, ampak jedro brezposelnosti ostaja isto.
Poudarek na mladih me veseli, ampak skeptična sem glede učinka. Zavod govori o mentorstvu pri delodajalcih in sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami. To ni novo, to delajo že leta. Vprašanje je, zakaj mladi sploh niso v evidenci. Ena možnost: delajo na črno ali prek študentskih napotnic, čeprav niso več študentje. Druga možnost: so se odselili. Tretja možnost: so obupali in ne iščejo več. Za vsako od teh skupin rabiš drugačen pristop. Hitri zaposlitveni načrti in karierni dogodki ne bodo dosegli nekoga, ki je že tri leta brez formalne zaposlitve in se preživlja z občasnimi deli. Za tiste, ki so odšli v Avstrijo ali Nemčijo, pa je vprašanje preprosto: zakaj bi se vrnili, če tam zaslužijo dvakrat več? Statistika bo ostala pri 47.000, ampak za njo se skrivajo zelo različne zgodbe.