Na podlagi novele zakona o urejanju trga dela je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je zavrnil nadaljnjo objavo prostih delovnih mest Kmetijskemu gospodarstvu Bobnar, v katerem so razkrili sum sistematičnega izkoriščanja tujih delavcev. Prekinitve postopkov izdaje delovnih dovoljenj za omenjena podjetja družine Bobnar potekajo že nekaj časa, zdaj pa je Zavod zaostril ukrepe.
Na začetku septembra je TV Slovenija razkrila šokantne pogoje dela v podjetju družine Bobnar na Spodnjem Brniku, kjer naj bi več indijskih delavcev za slabih 790 evrov mesečno delali med 250 in 300 ur in med delom niso smeli piti vode. Nastanjeni naj bi bili v majhni sobi tik nad skladiščem bencina in nafte. Slovenski delavci so kasneje potrdili vsakodnevno poniževanje, kričanje, manipuliranje in prirejanje dokumentacije, lastnik pa naj bi odkrito dejal, da se bo Indijce kar čim bolj izkoristilo, ker so cenejši.
Na Inšpektoratu RS za delo so med junijem izvedli več nadzorov v treh podjetjih družine Bobnar (Kmetijsko gospodarstvo Bobnar, Gostinstvo Bobnar in Kmetijski pridelki Bojan Bobnar). Zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev je bila vložena tudi kazenska ovadba. V prvih dveh podjetjih so ugotovili več kršitev, medtem ko postopki v tretjem še potekajo. Delodajalci ne prevzemajo izrečenih prekrškovnih odločb, zato so te vročene po zakonski fikciji.
Po stari zakonodaji Zavod za zaposlovanje ni mogel zavrniti objave prostih delovnih mest, čeprav so proti delodajalcem potekali upravni postopki ali prekrškovni nadzori. Novela zakona o urejanju trga dela, ki je začela veljati pred tednom dni, pa zdaj Zavodu omogoča, da zavrne javne objave prostih delovnih mest in postopek izdaje soglasij za delovna dovoljenja tudi, če delodajalcu ni bila pravnomočno izrečena kazen.
Zavod je po navedbah STA že uporabil to novo pravno podlago in Kmetijskemu gospodarstvu Bobnar preprečil nadaljnje objave prostih delovnih mest in začasno prekinil postopke za izdajo dovoljenj za zaposlovanje tujcev.
Primer družine Bobnar opozarja na ranljivost tujih delavcev in pomembnost strogih nadzorov izvajanja delovne zakonodaje v Sloveniji. Med najpogostejše kršitve, ki vodijo do prepovedi zaposlovanja tujcev, sodijo neizplačilo plač in regresa, delo na črno, kršitve varnosti pri delu in nezakonito posredovanje delavcev, medtem ko so hujša kazniva dejanja, kot so trgovina z ljudmi in spravljanje v suženjsko razmerje, manj pogosta, a še bolj resna.
Preberite več:
Vsi postopki v omenjenih podjetjih še niso zaključeni, pravnomočne sodbe in kazenskih odločb še ni, vendar so ukrepi Zavoda in Inšpektorata jasen signal o nesprejemljivosti kršitve pravic delavcev.
