Združene države Amerike in Indija sta v petek objavili okvir za začasni trgovinski sporazum, ki predvideva znižanje ameriških carin na indijsko blago s 50 na 18 odstotkov. Dogovor, ki ga obe strani označujeta za “zgodovinski mejnik”, sledi mesečnim pogajanjem po letu dni naraščajočih trgovinskih napetosti med največjim in petim največjim gospodarstvom sveta.
Predsednik Donald Trump in indijski premier Narendra Modi sta dogovor najavila že v ponedeljek po telefonskem pogovoru, uradni okvir pa je bil objavljen v skupni izjavi v petek. Kot poroča CNBC, formalni podpis sporazuma pričakujejo marca, po katerem bodo indijske tarifne koncesije za ameriško blago začele veljati.
Sporazum prinaša občutno znižanje carinskih stopenj. Ameriške carine na indijske izdelke, ki so v zadnjem letu dosegle skupno 50 odstotkov (25-odstotna recipročna dajatev plus 25-odstotni kazenski dodatek za nakupe ruske nafte), se znižujejo na enotnih 18 odstotkov. Ta stopnja je ugodnejša od tiste za Pakistan (19 odstotkov), Vietnam in Bangladeš (20 odstotkov), torej za neposredne regionalne tekmece Indije v proizvodnji. V zameno Indija obljublja odpravo ali znižanje carin na vse ameriške industrijske izdelke ter širok nabor kmetijskih in živilskih proizvodov.
Nekateri izdelki bodo po uspešnem zaključku sporazuma deležni popolne odprave recipročnih carin, med njimi generična zdravila, dragi kamni in diamanti ter letalski deli. Indija se je ob tem zavezala k nakupu za 500 milijard dolarjev ameriških energetskih proizvodov, letal, tehnoloških izdelkov in koksnega premoga v naslednjih petih letih. Kot poroča CNBC, je indijski minister za trgovino Piyush Goyal napovedal, da je Indija pripravljena naročiti za do 80 milijard dolarjev Boeingovih letal, skupaj z motorji in rezervnimi deli pa bi letalski nakupi lahko presegli 100 milijard dolarjev.
Sporazum zadeva tudi netarifne ovire. Indija se je zavezala odpraviti dolgotrajne omejitve pri uvozu ameriških medicinskih naprav in informacijsko-komunikacijske opreme ter v šestih mesecih po začetku veljavnosti sporazuma presoditi, ali bo sprejela ameriške ali mednarodne standarde za vstop na indijski trg.
Kljub slavnostnemu tonu uradnih izjav pa ostaja precej nejasnosti. Po navedbah Al Jazeere sta Trump in Modi o dogovoru govorila povsem drugače. Trump je trdil, da se je Indija zavezala k popolni odpravi carin, opustitvi ruske nafte in nakupom za 500 milijard dolarjev, medtem ko Modi v svoji izjavi na omrežju X ni omenil niti enega od teh elementov in se je omejil zgolj na potrditev znižanja carin na 18 odstotkov.
“Hudiča je v podrobnostih,” je za CNBC ocenil Evan Feigenbaum iz Carnegie Endowment for International Peace. Cilj nakupov za 500 milijard dolarjev je označil za “precej nerealen”, saj trenutni indijski uvoz iz ZDA znaša dobrih 45 milijard dolarjev letno. Tudi zaveza o opustitvi ruske nafte ni bila uradno potrjena z indijske strani, čeprav je po poročanju CNBC indijski uvoz ruske nafte januarja padel na triletno najnižjo raven nekaj nad milijon sodčkov na dan.
Indijska opozicija na čelu s Kongresom je dogovor ostro kritizirala. Vodja opozicije Rahul Gandhi je premierja Modija obtožil, da se je “podredil” ameriškim zahtevam. Po poročanju ABC News opozicija ocenjuje, da je sporazum sklenjen “pretežno pod ameriškimi pogoji” in škoduje kmetom ter trgovcem.
Minister Goyal se je na kritike odzval z zagotovilom, da dogovor “ščiti občutljive kmetijske in mlečne proizvode”, vključno s koruzo, pšenico, rižem, etanolom in nekaterimi vrstami zelenjave in mesa. Obenem je sporazum označil za vstopnico na “30-bilijonski trg”, ki bo po njegovih besedah ustvaril na stotisoče novih delovnih mest.
Dogovor je prišel teden dni po tem, ko je Indija sklenila tudi prostotrgovinsko pogodbo z Evropsko unijo, kar je po oceni analitikov povečalo pritisk na hitro dokončanje pogajanj z Washingtonom. Kot je za CNBC ocenil Arpit Chaturvedi iz svetovalne družbe Teneo, pa dogovor z ZDA “presega aritmetiko carin” in “utrjuje mesto Indije v zahodni dobavni verigi in strateški logiki”.
Analitiki z obeh strani Atlantika opozarjajo, da gre zaenkrat le za okvir in ne za dokončni pravni dokument. Večina trgovinskih dogovorov, ki jih je Trumpova administracija sklenila s partnerji, ostaja na ravni okvirjev z redkimi podrobnostmi in negotovimi roki za uveljavitev. Odprta ostajajo tudi pravna vprašanja, ali ima predsednik pristojnost za sklepanje zavezujočih trgovinskih sporazumov brez odobritve kongresa.
Mark Linscott, nekdanji ameriški trgovinski uradnik in zdaj analitik pri Atlantic Council, je za CNBC dogovor označil za “ravno tisto, kar sta strani potrebovali: ukrep za gradnjo zaupanja.” A takoj dodal: “Upam, da bom videl uresničitev tega dogovora. Toda poleg tega bi morali obe strani vstopiti v naslednjo fazo pogajanj.”
