Predsednik Donald Trump je v sredo podpisal izvršni ukaz o izstopanju ZDA iz 66 agencij in organizacij Združenih narodov, vključno z okvirno konvencijo ZN o podnebnih spremembah iz leta 1992, ki je temelj pariškega sporazuma, poroča Euronews.
ZDA so s tem postale edina država zunaj globalnega podnebnega okvira. Trump je kmalu po vrnitvi v Belo hišo izstopil tudi iz pariškega sporazuma.
Državni sekretar Marco Rubio je izstop utemeljil z očitki, da so institucije “odvečne, slabo vodene, nepotrebne, potratne, pod vplivom akterjev, ki zasledujejo lastne interese v nasprotju z našimi, ali pa ogrožajo suverenost naše države”.
“Predsednik Trump je jasen: nesprejemljivo je, da tem institucijam pošiljamo kri, znoj in bogastvo ameriškega ljudstva, v zameno pa ne dobimo skoraj ničesar,” je v izjavi poudaril Rubio.
Gina McCarthy, nekdanja podnebna svetovalka Bele hiše, je odločitev označila za “kratkovidno, sramotno in neumno”. Opozorila je, da ZDA izgubljajo možnost vplivanja na bilijonske podnebne naložbe.
Podnebni znanstvenik Rob Jackson, vodja projekta Global Carbon Project za sledenje emisij, je ocenil, da izstop “daje drugim državam izgovor za odlašanje z lastnimi ukrepi in zavezami” pri zmanjševanju toplogrednih plinov.
Na seznam izstopov spadajo tudi Sklad ZN za prebivalstvo, ki zagotavlja storitve spolnega in reproduktivnega zdravja, Kompakt za brezogljično energijo, Univerza ZN, Mednarodni svetovalni odbor za bombaž, Mednarodna organizacija za tropski les in Mednarodna študijska skupina za svinec in cink.
Administracija je že prej prekinila podporo Svetovni zdravstveni organizaciji, agenciji ZN za palestinske begunce UNRWA, Svetu ZN za človekove pravice in Unescu.
Uradniki pravijo, da želijo sredstva usmeriti v krepitev ameriškega vpliva v organih ZN za oblikovanje standardov, kjer se ZDA spopadajo s Kitajsko, med njimi v Mednarodni telekomunikacijski zvezi, Mednarodni pomorski organizaciji in Mednarodni organizaciji dela.
Daniel Forti, vodja oddelka za zadeve ZN pri International Crisis Group, je pristop opisal kot “kristalizacijo ameriškega odnosa do multilateralizma, ki se glasi: po moje ali pa nikar”.
En odgovor
Zanimivo je, katere organizacije ostajajo in katere gredo. Mednarodna telekomunikacijska zveza, Mednarodna pomorska organizacija, Mednarodna organizacija dela ostajajo. Zakaj? Ker tam poteka boj s Kitajsko za tehnične standarde, ki določajo, kakšna oprema se bo prodajala po svetu. Mednarodni svetovalni odbor za bombaž in Mednarodna študijska skupina za svinec in cink pa gresta ven. Logika je jasna: tam, kjer gre za vpliv na globalno gospodarstvo, ZDA ostajajo. Tam, kjer gre za koordinacijo ali pomoč, se umaknejo. Multilateralizem ni mrtev, samo dobiva drugo obliko. Namesto skupnih pravil bo tekmovanje za nadzor nad institucijami, ki te pravila pišejo. Za majhne države, kot je Slovenija, to pomeni, da bomo morali izbirati stran bolj eksplicitno kot kadarkoli prej. Časi, ko si lahko sedel na dveh stolih, se končujejo.