ZDA letos iz Trumpovih carin zbrale več kot 200 milijard dolarjev

Ameriška carinska služba (CBP) je med 20. januarjem in 15. decembrom 2025 pobrala več kot 200 milijard dolarjev carinskih prihodkov na podlagi več kot 40 izvršnih ukazov predsednika Donalda Trumpa, je v ponedeljek sporočila agencija. Znesek zadeva izključno nove carine iz drugega mandata, ne pa tudi dajatev iz prvega mandata, ki niso predmet sodnih sporov.

Trump je v začetku leta brez odobritve kongresa enostransko uvedel recipročne carine na uvoz iz večine držav sveta. Uvedel je tudi carine na fentanil na izdelke iz Kanade, Kitajske in Mehike kot povračilni ukrep za domnevno neukrepanje teh držav pri zaustavljanju tihotapljenja smrtonosnega opioida v ZDA.

Vrhovno sodišče presoja zakonitost novih carin. Zvezno pritožbeno sodišče je avgusta v razmerju 7 proti 4 potrdilo odločitev mednarodnega trgovinskega sodišča, da Trump nima pooblastil za uvedbo carin brez soglasja kongresa. Sodniki so v obrazložitvi zapisali, da ustava pooblastilo za uvedbo davkov, vključno s carinami, izrecno podeljuje zakonodajni veji oblasti.

Med ustno obravnavo 5. novembra so sodniki vrhovnega sodišča izrazili dvom o zakonitosti carin, poroča CNBC. Sodnica Amy Coney Barrett je opozorila, da bi bil postopek morebitnih povračil kaotičen. Ministrstvo za finance je v vlogi za vrhovno sodišče septembra ocenilo, da bi lahko znesek za povračilo dosegel od 750 milijard do bilijona dolarjev, če sodišče do prihodnjega poletja odloči v prid tožnikom.

Več podjetij je vložilo tožbe za zaščito pravice do povračila plačanih carin. Konec novembra se je tožnikom pridružila veleprodajna veriga Costco. Tožbe so vložili tudi Revlon, Bumble Bee Foods, proizvajalec očal EssilorLuxottica (lastnik znamke Ray-Ban), Kawasaki Motors in Yokohama Tire.

Costco je v tožbi pri mednarodnem trgovinskem sodišču zahteval popolno povračilo vseh plačanih dajatev. Odvetniki podjetja so zapisali, da so bile carine uvedene kaotično, z nenehnim spreminjanjem, začasnim ukinjanjem in ponovnim uvajanjem, trgi pa so se na to odzivali z nihanji. Podjetje ni razkrilo, koliko je doslej plačalo carin.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Kush Desai je v izjavi za CNN dejal, da so gospodarske posledice neuveljavitve Trumpovih carin ogromne. Finančni minister Scott Bessent je na konferenci New York Times DealBook vprašal, kakšno povračilo sploh dolgujejo Costcu, če je tuji proizvajalec znižal ceno blaga in je podjetje že uveljavilo davčni odbitek za plačane carine.

Novembrski prihodki od carin so prvič od aprila upadli. Vlada je novembra pobrala 30,75 milijarde dolarjev, nekoliko manj kot 31,15 milijarde oktobra. Upad sovpada z zmanjšanjem tovornega prometa v ZDA in z znižanjem nekaterih dajatev po pogajanjih.

Po srečanju s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom konec oktobra je Trump znižal carinsko stopnjo na fentanil za kitajske izdelke z 20 na 10 odstotkov, ukrep pa je začel veljati 10. novembra. Sklenil je tudi okvirne sporazume z Argentino, Ekvadorjem, Salvadorjem in Gvatemalo. Izvršni ukaz iz sredine novembra je izvzel več kmetijskih proizvodov od recipročnih carin, med njimi govedino, čokolado, paradižnik, pomaranče in kavo.

Skupina več kot 700 malih ameriških podjetij je vrhovnemu sodišču predložila podporno vlogo proti carinam. Tax Foundation ocenjuje, da carine IEEPA povečujejo davke na povprečno ameriško gospodinjstvo za 1000 dolarjev letos in za 1300 dolarjev vsako nadaljnje leto. Po ocenah fundacije bi carine v desetih letih prinesle skoraj 1,8 bilijona dolarjev prihodkov, a zmanjšale BDP za 0,4 odstotka in zaposlovanje za 428.000 delovnih mest.

Če vrhovno sodišče razveljavi carine, bi povprečna efektivna carinska stopnja v ZDA padla s 17,4 na 6,8 odstotka. Trumpova administracija je napovedala, da bi v primeru negativne odločitve poskusila ponovno uvesti dajatve prek drugih pravnih mehanizmov, ki pa so ožji in bi zahtevali več časa za uveljavitev.