Združene države Amerike so Srbiji postavile trimesečni ultimatum za iskanje kupca za Naftno industrijo Srbije (NIS), edino srbsko rafinerijo nafte, ki je v večinski lasti ruskih podjetij Gazprom Neft in Gazprom. Rok za prodajo poteče 13. februarja 2026, v vmesnem obdobju pa podjetje in njegova rafinerija ne smeta poslovati, je v soboto sporočila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović.
Sankcije so v polnem obsegu stopile v veljavo 8. oktobra letos. Za NIS so bile pred tem štirikrat odložene, zdaj pa so dokončno aktivirane kot del širšega paketa ukrepov proti ruskemu energetskemu sektorju.
Ameriško ministrstvo za finance je preko Urada za nadzor tuje lastnine jasno sporočilo Srbiji, da ne sprejema delnega prevzema, temveč zahteva popoln izstop ruskih lastnikov. Ministrica Đedović Handanović je za srbsko televizijo LiveTV povedala, da so prejeli dovoljenje za pogajanja o lastništvu do 13. februarja. V tem času podjetje in njegova rafinerija ne smeta delovati.
Posledice sankcij so se pokazale takoj. Banke so ustavile obdelavo plačil NIS-a, hrvaški naftovod JANAF pa je prekinil dobavo surove nafte. Rafinerija v Pančevu lahko po ocenah strokovnjakov deluje le še do 25. novembra brez novih dobav.
Gazprom Neft ima 44,9 odstotka podjetja, Gazprom še dodatnih 11,3 odstotka. Srbska vlada je lastnica 29,9 odstotka delnic, preostalo pa pripada malim delničarjem in zaposlenim. Ruski lastniki so ta teden poslali zahtevo ameriškemu uradu in izrazili pripravljenost predati nadzor tretji strani. Washington pa vztraja pri popolni prodaji.
Ministrica je navedla, da je možno, da Srbija poskusi prevzeti NIS, čeprav predsednik Aleksandar Vučić izraža nasprotovanje tej možnosti. Kot ministrica za energetiko meni, da mora vlada sprejeti težko odločitev o tem, ali naj prevzame podjetje in izplača odškodnino ruskim lastnikom. O možni rešitvi naj bi razpravljali na seji vlade, predvideni za nedeljo.
Med možnimi kupci se omenjata madžarska MOL in hrvaški JANAF, vendar viri blizu pogajanj trdijo, da ruska stran ne razmišlja o prodaji svojega deleža.
NIS prispeva 12 odstotkov k srbskemu državnemu proračunu. Podjetje je do zdaj v modernizacijo vložilo več kot štiri milijarde evrov, zaposluje več tisoč ljudi in upravlja mrežo več kot 400 bencinskih črpalk na balkanskem trgu. Poleg Srbije podjetje deluje tudi v državah regije – raziskovanje in proizvodnja nafte ter plina poteka v Romuniji in Bosni in Hercegovini, maloprodajna dejavnost pa tudi v Bolgariji. Aktivno je tudi v trgovanju z električno energijo na trgih Bosne in Hercegovine, Črne gore, Romunije, Slovenije in Madžarske.
Sankcije proti NIS-u so del širših ukrepov Washingtona proti ruskemu energetskemu sektorju po invaziji na Ukrajino. Urad za nadzor tuje lastnine je sankcije proti ruskemu naftnemu sektorju uvedel januarja letos, vendar so bile za NIS večkrat odložene – zadnjič aprila.
Popolna uveljavitev sankcij bi ogrozila energetsko varnost Srbije pred zimo. Država se že sooča z izzivi v elektroenergetskem sektorju, ki po dogodkih iz decembra 2021 deluje v neregularnem režimu brez zadostnih rezerv.
Strokovnjak za energetiko Aleksandar Kovačević je za srbske medije dejal, da se lahko varnost oskrbe zagotovi z različnimi ukrepi, vendar bi to zahtevalo spremembo uprave in finančnega položaja podjetja. Nacionalizacija bi pomenila odkup ruskega deleža, kar bi zahtevalo tudi plačilo, to pa bi bil prispevek vojni, je opozoril.
NIS bo nadaljeval s prilagajanjem poslovanja. Podjetje poskuša v čim krajšem času pridobiti odstranitev s seznama ali novo licenco za nemoteno poslovanje. Srbska vlada je v pismu ameriškemu uradu podprla zahtevo NIS-a za podaljšanje veljavne licence za dodatnih 180 dni, vendar ostaja negotovo, kakšen odgovor lahko pričakuje.
Kljub sankcijam je NIS v obdobju januar-september letos posloval, čeprav v zahtevnih okoliščinah. Skupni obseg proizvodnje nafte in plina je znašal 837.700 pogojnih ton, dva odstotka manj kot lani. Obseg predelave surove nafte in polizdelkov je bil pet odstotkov večji in znaša 2,672 milijona ton. Obveznosti iz naslova javnih prihodkov znašajo 167,7 milijarde dinarjev, za izplačilo dividend delničarjem za lani pa je bilo namenjenih 4,6 milijarde dinarjev.
Vprašanje NIS-a je postalo ena najtežjih preizkušenj za srbsko diplomacijo. Beograd mora uskladiti odnose z Zahodom in hkrati zagotoviti energetsko oskrbo pred zimo. Srbija, ki uradno vzdržuje nevtralnost v ukrajinskem konfliktu, zdaj stoji pred odločitvijo, ki bo zaznamovala odnose bodisi z Moskvo bodisi z Washingtonom.
Poleg sankcij proti NIS-u obstaja še možnost prekinitve dobave ruskega plina preko Balkanskega toka, kar zahtevajo evropski nadzorniki. Brez zadostnih rezerv naftnih derivatov in z ranljivim elektroenergetskim sistemom lahko Srbija pred zimo zaide v resno energetsko krizo.
