Ameriške oblasti so ponovno odložile uvedbo sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS), ki bi morale stopiti v veljavo danes, tokrat do 1. oktobra. Razlog je posledica zapletenih pogajanj in sprememb v lastniški strukturi podjetja, so sporočili iz NIS. Kljub začasnemu odlogu pa srbski predsednik Aleksandar Vučić za državo napoveduje težko zimo.
NIS je v zadnjem obdobju večkrat zaprosil ZDA za odlog sankcij, doslej že sedemkrat zaporedoma. Pred kratkim je prišlo do prenosa 11,3-odstotnega ruskega lastniškega deleža z Gazproma na drugo rusko podjetje Intelligence, kar je vplivalo na podaljšanje roka za sankcije.
Predstavniki NIS-a so letos marca ameriškemu ministrstvu za finance poslali prošnjo za izključitev podjetja s seznama sankcioniranih subjektov, vendar gre za dolgotrajen in zahtevno postopkovno obdobje.
Kljub nejasnostim podjetje zagotavlja, da ima dovolj zalog surove nafte za predelavo ter zadostne količine naftnih derivatov za oskrbo trga. Njihove bencinske črpalke so normalno oskrbovane, trdijo v NIS-u.
Banke nočejo sodelovati s podjetjem pod sankcijami
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je ob svoji udeležbi v New Yorku ob Generalni skupščini ZN sporočil, da Srbijo zaradi sankcij čaka težka zima. Čeprav bodo zaloge surove nafte in derivatov zadostne, se bodo pojavile težave z izplačili plač zaposlenim v NIS-u in drugimi poslovnimi transakcijami, saj so ameriške sankcije povzročile, da številne banke nočejo sodelovati s podjetjem, ki je pod sankcijami.
Vučić je izrazil razočaranje nad odločitvijo ZDA in dejal, da so Srbija in njeni partnerji storili vse, kar je mogoče, za preprečitev teh sankcij. Ob tem je opozoril, da so sankcije posledica geopolitičnih odnosov, ki jih država sama ne more vplivati.
Jadranski naftovod (Janaf), ki je glavni partner NIS, je izrazil podporo Srbiji. Obenem so že stopili v stik z ameriškim ministrstvom za finance, da bi pridobili podaljšanje licence za delovanje NIS tudi po 1. oktobru.
Srbija je namreč močno odvisna od naftnih dobav prek Hrvaške, zato bi sankcije za NIS povzročile velike motnje tudi za hrvaško podjetje in gospodarstvo.
Preberite več:
Največji delež v podjetju še vedno obvladuje ruski Gazprom Neft s približno 45 odstotki lastništva. Srbija ima v lasti skoraj 30 odstotkov, ostalo pa predstavlja lastništvo drugega ruskega podjetja Intelligence ter manjših delničarjev.