Ameriški kongresnik Bill Foster namerava v prihodnjih tednih predlagati zakon, ki bi omogočal preverjanje lokacije UI-čipov, kot so tisti, ki jih proizvaja podjetje Nvidia, po njihovi prodaji. Iniciativa ima podporo obeh političnih strank, njen cilj pa je preprečiti tihotapljenje čipov na Kitajsko, kar je samo po sebi kršitev ameriške izvozne zakonodaje.
Čipi podjetja Nvidia so ključni za razvoj naprednih sistemov umetne inteligence – od klepetalnih robotov do orodij, ki bi lahko pripomogla k ustvarjanju biološkega orožja. Prejšnja in trenutna ameriška administracija sta postopoma zaostrili izvoz čipov na Kitajsko. Kljub temu se po poročilih medijev čipi na različne načine še naprej znajdejo na Kitajskem, Nvidia pa zatrjuje, da po prodaji ne more slediti, kam njihovi izdelki dejansko pridejo, poroča Reuters.
Foster, ki je bil prej fizik in je sam oblikoval čipe, poudarja, da je tehnologija za sledenje čipom že na voljo, celo vgrajena v nekatere modele, ki jih proizvaja Nvidia. Namerava predlagati zakon, ki bi ameriške regulatorje zavezal k uvedbi sistema sledenja lokaciji čipov, v skladu z izdanimi izvoznimi dovoljenji. Zakon naj bi onemogočil delovanje čipov brez ustreznih dovoljenj.
Foster opozarja, da tihotapljenje ni teoretični problem, ampak realnost, in da obstajajo verodostojna poročila o njegovem obsegu. Opozoril je, da bi Komunistična partija Kitajske ali njena vojska lahko že delali na razvoju orožja ali napredne umetne inteligence s pomočjo teh čipov, kar je po Fosterjevem tako resno kot razvoj jedrskega orožja.
Zadeva je postala še bolj pereča po razkritju o kitajskem podjetju za umetno inteligenco DeepSeek, ki naj bi razvilo konkurenčne sisteme s čipi podjetja Nvidia, ki jih je ZDA prepovedala prodajati Kitajski. V Singapurju so trije kitajski državljani obtoženi goljufije v primeru, povezanem s strežniki, ki so morda vsebovali te čipe.
Preberite več:
Čeprav tehnologija za sledenje še ni v širši rabi, že obstaja. Google na primer že sledi lokaciji svojih UI-čipov v lastnih podatkovnih centrih iz varnostnih razlogov. Predlog zakona bi dal ameriškemu Ministrstvu za trgovino šest mesecev časa za določitev tehničnih zahtev za to tehnologijo. Sama tehnologija bi temeljila na tem, da bi čip komuniciral z varnim strežnikom, ta pa bi na podlagi časa prenosa signala določil približno geolokacijo čipa, vsaj na ravni države.
